V miljo visokem mestu, kot zaradi nadmorske višine skorajda točno 1609 metrov pravijo največjemu mestu zvezne države Kolorado je od slovenskega obračuna seveda ostalo zelo malo. Luka Dončić bo celoten paket Dallasovih gostovanj in morda še kakšno tekmo izpustil zaradi zvitega zapestja, medtem ko Vlatko Čančar še vedno čaka na dokončno diagnozo in sodbo po novi hudi poškodbi kolena. Vprašljiv je bil tudi srbski mega zvezdnik Nikola Jokić, a se je v zadnjem trenutku vrnil.
Ta je več dni in več tekem manjkal iz osebnih razlogov, izkazalo pa se je, da je šlo za zaključne dni nosečnosti njegove žene, ki mi je praktično tik pred tekmo tudi povila sinčka. Srečni očka se je po rojstvu prestolonaslednika takoj vrnil na igrišče in proti Dallasu zaigral, njegovi ekipi pa v teh okoliščinah ni steklo in Mavsi so tudi brez svojega najboljšega igralca igrali neprimerno bolje ter visoko vodili, na vrhuncu celo za izjemno visokih 24 tok.
Toda Denver se ni dal. Nasprotno, na krilih izjemnega Jokića je zaigral povsem prerojeno, goste iz Teksasa ujel in že sredi zadnje četrtine tudi povedel. Ko je slabe tri minute do konca s sijajno predstavo (na koncu izjemen trojni dvojček s 33 točkami, 17 skoki in 10 asistencami) srbskega trikratnega MVP-ja vodil za 5 točk, se je zdelo, da je Dallas vse skupaj dokončno zapravil in da bo Jokić rojstvo sina proslavil z izjemnim preobratom. Vendar Mavericksi so presenetili, v njih je bilo še goriva in motiva.
Delni izid 9:0 jih je v končnici pripeljal do vodstva za 4 in znotraj zadnje minute so bili vendarle sami gospodarji svoje usode. Po dveh zapravljenih pomembnih napadih je Jokić vendarle zadel in znižal, sledila pa je tista tipična končnica s številnimi prostimi meti. Nekaj Dallasovih odločitev je bilo pri tem kar nespretnih, vendar Mavericksi so zdržali in na koncu slavili s 123:120. Tudi z nekaj sreče, ena sodniška odločitev ob posredovanju nad očkom Jokićem bo zagotovo še odmevala.
