Sijajni avtor je v omenjenem intervjuju (v celoti ga najdete na tej povezavi) govoril o svoji novi knjigi Đorđić se vrača, ki je seveda nadaljevanje kultne uspešnice Čefurji raus iz leta 2008. Govoril je o problematiki tako imenovanih čefurjev v slovenskem okolju, o spremembah odnosa do njih v trinajstih letih od izida prve knjige – seveda pa ni mogel, da ne bi vsega skupaj apliciral na aktualno dogajanje v slovenskem športu. V svojem slogu – konkretno in v glavo!
"Uspeh knjige je bil zame veliko presenečenje. Pozitivno presenečenje. Razkrilo mi je neko drugo, bolj odprto Slovenijo, ki sem jo seveda poznal, a se nisem zavedal, da je tako velika in obsežna, da zna biti večja in da večinoma tudi je večja od tiste prestrašene, nestrpne Slovenije, ki nam trenutno vlada in ki v čefurjih vidi le čefurje, razen če so ti čefurji vrhunski košarkarji in zmagujejo na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah," se je obregnil ob slovensko oblast in njene somišljenike. V zaključku intervjuja za 24ur pa je šel še dlje.
"Večina Slovencev po mojem že dolgo ne gleda postrani čefurjev, sploh ne kar tako počez. Mehke ć-je v bistvu danes glasno problematizira le še rumenojopična manjšina na oblasti, ki še vedno blodi o nekakšni nacionalni čistosti, drugi pa pač skupaj uživamo v tem, kar ustvarjajo Zlatko, Magnifico in Senidah, uživamo, ko gledamo Luka Dončića in Josipa Iličića in ob tem sploh ne razmišljamo, od kod je kakšen njihov dedek prišel v Slovenijo," je dejal.
In nadaljeval: "V njih preprosto vidimo ljudi, ki jih imamo radi in ki jih zaradi njihovih talentov in karakterjev občudujemo. Kako pa tista manjšina živi sama s seboj, ko en dan ploska Luki Dončiću, drug dan pa na družbenem omrežju zagovarja izbris in prešteva krvna zrnca Magnificu, je pa njihov osebni problem, o katerem naj se posvetujejo z zdravnikom ali s farmacevtom." Vsak dodatni komentar je brez pomena – mnenje si ustvarite sami.
