Pa čeprav si tega niti približno ni želel. Vse, kar je hotel, je bilo samo priti domov. Iz Španije, kjer je od konca januarja po prestopu iz nemškega Ulma igral za Baskonio, k družini v Ljubljano. Bil je na letalu iz Madrida, ki je Slovence v domovino pripeljalo 26. marca, od tam pa so morali v 14-dnevno izolacijo v velenjski hotel Paka.
Kako ste?
Dobro sem. Tu v sobi skušam trenirati, kolikor se da. Malo gledam skozi okno, nekaj časa sem na računalniku, in tako čakam, da čas mine. Štejem dneve do odhoda, kot bi bil pri vojakih (smeh). Tukaj imamo nek formular, na katerega vsak dan pišemo, kako se počutimo, in so na njem datumi, tako da lahko črtam dneve.
In, ste zdravi?
Sem. Nimam nobenih simptomov. Ko si nenehno zaprt, sicer hitro začneš razmišljati o vsem mogočem. Če te malo zaščemi v prsih, takoj pomisliš na virus, ampak to je bolj psiha kot karkoli drugega.
Pravite, da trenirate. Kako je to videti v hotelski sobi?
Prinesli so mi sobno kolo, tako da vadim na tem. Imam še nekaj pripomočkov, ki jih zataknem za vrata in lahko delam vaje, tako da ne bom čisto zakrnel.
Kako je sicer videti dan v izolaciji?
Stalno smo v sobi, trikrat na dan pa nam pripeljejo hrano. Zjutraj ob osmih je zajtrk, okrog 12, pol enih kosilo, ob šestih zvečer je večerja. Ne smemo ven, ne smemo na hodnik, res moramo biti samo v sobi. Prva dva dneva sem videl policijo, zdaj so tu varnostniki in receptorka, ki se menjajo, če slučajno kaj potrebujemo. Malo telovadim, hodim gor in dol, poslušam glasbo, se pogovarjam s svojimi. Imam pa precej veliko sobo, tako da imam tri različne poglede iz nje. Malo odprem okna, pa je (smeh).
Kaj bo prva stvar, ki jo boste naredili po izhodu iz karantene?
Objel bom otroka in ženo, jih poljubčkal. Potem ju bom čuval, žena pa bo počivala. Vem, da je zanjo zdaj zelo naporno. Vlogi bova zamenjala, potem bom šele nasrkal (smeh). To zdaj je čas, da si spočijem, da bom potem lahko prispeval svoj delež pri vsakodnevnih opravilih.
