Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
am
am
06.01.2020 14:41:46
Deli članek:

Najbolj NORA zgodba NAVIJAČA Luke DONČIĆA: Kitajec se je zaradi njega PRESELIL v Kanado, zdaj pa ...

Reuters

Predstavljajte si, da bi v življenju imeli le en pravi cilj – čim večkrat videti igrati svojega najljubšega košarkarja, svojega najljubšega športnika.

Predstavljajte si, da bi se zaradi tega na najbolj neverjeten način preselili na drugi konec sveta, da bi se zgolj zato šolali, da bi zgolj za to delali. Karkoli in kjerkoli, da je le čim bližje Luki Dončiću. In predstavljajte si, da bi v tej smeri gradili celo intimne odnose. Zdaj pa si nehajte predstavljati. Ni vam treba. Takega človeka imate namreč pred seboj – izvolite ga, spoznajte ga.

Lu se ne upa označiti za največjega oboževalca Luke Dončića na svetu – za kaj takega je Kitajec preveč ponižen in vljuden. Je pa z vso ponižnostjo in vso vljudnostjo prepričan, da je eden največjih. Ob odkimavanju njegovega – moramo dodati, izjemno privlačnega – dekleta, ki je seveda prepričano, da je ne samo največji, temveč še kaj več od tega. "Naj vas še enkrat opozorim, da bo zdajle gledal svojo 53. Dončićevo tekmo. V živo. Na tribuni. Človek je s Kitajske – kar vprašajte ga, kako je vse to izpeljal, pa vam bo jasno vse in še več," je dejala v perfektni angleščini. Kot smo izvedeli kmalu, je sicer kitajskega porekla, a rojena Kanadčanka iz okolice Toronta. "Točno od tam, od koder prihaja Dwight Powell, ki je meni zaradi tega nekoliko ljubši od Dončića, a tega ne povejte Luju. Zanj sem oblekla Lukov dres," je hitro dodala lepotička, ki je v vseh pogledih zelo zanimiv del več kot le zanimive zgodbe svojega izbranca. Kitajca v vseh pomenih te besede – Kitajca iz Kitajske, ki je za svojo prvo Dončićevo tekmo prepotoval pol sveta.

"Naj vam povem, kako se je začelo. Sem kar velik navijač Reala in bil sem kar velik oboževalec Cristiana Ronalda. Vedno sem si ga želel videti v živo, in takrat se mi je ta želja v Madridu uresničila. Sem pa prek neke Cristianove objave na družbenih omrežjih izvedel za Luko, tedaj še člana mlade ekipe Reala. Zložilo se mi je tako, da sem si v živo ogledal tudi eno tekmo te ekipe in dokončno se je v meni zbudilo nekaj, česar ne znam opisati. Nikoli nisem bil nekakšen obsedenec s čimerkoli ali komerkoli, zdaj pa bi lagal, če bi se označil drugače," nam je pripovedoval mladenič, čigar angleščina je daleč od popolne, vendar se izboljšuje. Kako se ne bi, ko pa je po še nekaj njegovih potovanjih s Kitajskega v Madrid njegovo spremljanje velikega idola postalo bolj zapleteno, ker je Luka odšel igrat v ZDA. "Bil sem super vesel zanj, toda moral sem se prilagoditi. In hotel sem se. In bil sem pripravljen, kajti predvidel sem, kdaj in kako bo izbran na naboru. Razmišljal sem precej vnaprej, načrtoval in se organiziral. Najboljša rešitev je bila študij nekje v Severni Ameriki, na vsak način sem poskušal doseči ta cilj in mi je uspelo. Okolica Toronta sicer ni optimalna rešitev, vendar dovolj dobra, da sledim svojim sanjam in Luko v živo gledam največkrat, kar lahko," nam je opisal resnično neverjetno ozadje in še bolj neverjeten potek.

Nora popotovanja, nora zbirka, nori načrti

Lu priznava, da ni najboljši študent. Kako bi tudi bil? Pod točko ena mu nikoli ni bilo pomembno, kaj bo študiral, temveč zgolj, kje bo študiral. In pod točko dve več časa kot šolanju kakopak posveča vožnji in letenju okrog po Združenih državah ter zasledovanju Dallasovih tekem. »Ob tem pa moram seveda tudi delati in čim več zaslužiti. Čim več gostovanj sicer poskušam opraviti z avtomobilom, preostalo – na primer kakšno domačo tekmo v Dallasu – z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, a tudi to seveda kar nekaj stane. Sploh ko moraš dodati še kakšno noč v kakšnem motelu.« Tako kot tokrat, kajti tudi Lu bo podobno kot mi izkoristil niz šestih zaporednih domačih tekem Dallasa – niz, ki je v NBA prava redkost. »Vidimo se torej tudi na naslednji tekmi se je nasmejal na vsa usta. Njegovi 54. In taki, na kateri upa, da bo svoji zbirki dodal več kot tokrat. Dončić tokrat spet ni bil predviden za druženje z navijači pred tekmo – pred naslednjo menda bo. In to so trenutki, za katere Lu živi še nekoliko bolj kot za uživanje v Dončićevih predstavah.

»Imam že res impresivno zbirko,« je dejal in nam pokazal fotografije. Kar nekajkrat se je že srečal z Luko, se kar nekajkrat fotografiral, dobil avtogram na vse mogoče kraje (»Malce sem se bala, kje vse bom našla Lukov podpis, a je kar v redu,« je v šali dodalo dekle.) in ob neki priložnosti od Luke dobil celo par športnih copat. Toda seveda še ne teh, za kar bo slovenski fenomen dobil 100 milijonov v petih letih. Ti so – copati, ne milijoni – naslednji veliki cilj Kitajca, ki je tokrat uspel dobiti »zgolj« Lukov plosk z roko, potem ko ga je pozdravil s transparentom, nekakšnim kolažem njunih predhodnih srečanj. Neverjetno.

Tako kot je neverjetno to, da Lu že načrtuje naslednje korake. Celo za zelo pridne študente študij seveda ne traja večno, a zelo pridni lahko računajo na zelo dobro službo. Lu na tako ne more računati – potreboval bo drugačno rešitev, če želi ostati v Ameriki. Mi smo dobili idejo. Njegovo dekle je Kanadčanka, poroka bi bila verjetno rešitev – pot do stalnega prebivališča v Kanadi in celo do kanadskega potnega lista. Ne mu povedati, a Luju so se ob tem zasvetile oči, kot da bi bilo vse skupaj del načrta. In ne mu povedati, toda ona nam je šepnila, da ni prepričana, ali se želi poročiti s človekom, ki ima rajši od svoje žene in rajši od svoje mame slovenskega košarkarja. »Zanj bi naredil več kot zame, moram premisliti,« je dejala. V šali. A v vsaki šali je pol resnice, v tej pa verjetno še nekoliko več. 

Galerija