Seveda nihče, z izjemo nekaterih naivnežev, česa drugega niti ni pričakoval. Vsemogočnemu šefu Miamija se ne bi bilo dobro zameriti, Dragić dobro ve, da bi si s tem, če bi snedel besedo, dano enemu najplivnejših ljudi v ligi NBA, naredil medvedjo uslugo, pa čeprav bi morda s prestopom v Los Angeles ali New York lahko iztržil še kakšen milijonček, dva ali pet več. A pri vsoti, ki jo bo »pokasiral« v prihodnje na Floridi, se pritoževati niti ne more. Pa pojdimo po vrsti.
Najboljši slovenski košarkar in njegov dosedanji klub nista dolgo čakala na možnost dogovora, ko se je včeraj onstran luže tudi uradno odprla igralska tržnica. Že prvi dan sta sklenila dogovor o nadaljnjem sodelovanju. Ta je bil zakoličen pravzaprav že tam februarja zadnji dan prestopnega roka, ko je Miami Dragića odrešil muk v Phoenixu, kjer je bil močno nezadovoljen zaradi svoje vloge na parketu, zaradi svojih izjav pa si je za nameček nakopal tudi jezo klubskih veljakov.
Riley se je takrat pošteno »stegnil« za Slovenca, zanj dal dva prva izbora na naboru in še dodatne igralce, čeprav bi lahko pustil Dragića še nekaj mesecev v Arizoni in se zanj skupaj z ostalimi klubi potegoval zdaj. Toda s tem je dal Dragiću vedeti, koliko mu pomeni, pokazal mu je, kaj je zanj pripravljen žrtvovati, je pa v zameno pričakoval lojalnost organizatorja igre meseca julija.
In jo tudi dobil. Dragić se je v preostanku sezone pri Vročici spet "razživel", na 26 tekmah je dosegal 16,6 točke in 5,3 asistence na tekmo, kar so sicer podobne številke, kot jih je imel v Phoenixu, a vloga na igrišču je bila vendarle povsem druga. Enako velja za okolje, klub, Dragiću vse skupaj precej bolj všečno, v Miamiju bo nenazadnje vsaj še eno sezono tudi njegov brat Zoran.
Povsem pričakovano je zato bilo, da bo ostal na Floridi, kar je dal z nekaterimi izjavami posredno ali skoraj neposredno vedeti že prej. In besed javnosti ter tudi tistih, ki jih je gotovo dal Rileyju, ni požrl, včeraj je hitro padel nov dogovor o sodelovanju. Miami mu je lahko ponudil petletno pogodbo, kar je leto več, kot so imeli možnost ostali klubi, ki pa bi zato primaknili kakšen milijon več, pri štirih letih se je govorilo o približno 85 milijonih dolarjev ali dobrih 21 na sezono.
Na Floridi naj za petletni dogovor ne bi presegli stotih milijonov, toda na koncu je Riley še nekaj zbil ceno. Oziroma se je Dragić morda velikodušno odrekel dodatnemu zaslužku v korist kluba, ki bo s prihrankom pri njemu lahko ponudil več komu drugemu. Pač vračilo usluge Rileyju za februar. Končna cena se je ustavila na številki 90 milijonov oziroma 18 na sezono, seveda govorimo o zneskih pred odbitkom davka.
Miami bo ostalo lahko namenil recimo Dwyaneu Wadeu, ki si želi novo pogodbo, vsaj triletno, ali pa bo v salary capu oziroma omejitvi denarja, ki ga lahko klubi porabijo za pogodbe na sezono, ostal višek za kakšnega prostega igralca naslednje poletje.
