Američan s slovenskim potnim listom je na sončni strani Alp vse prej kot priljubljen. Jasno, potem ko je vse do zadnjega obljubljal, da bo v zameno za državljanstvo igral za Slovenijo na letošnjem EuroBasketu, je reprezentanci, državi, Luki Dončiću in vsem nam hrbet obrnil, potem ko je bilo že prepozno za angažiranje novega Američana. Naj se razumemo - vzljubili smo Alena Omića in z izbrano vrsto je preživel izjemno poletje, a vseeno.
Nikoli ne bomo vedeli, kaj bi bilo, če bi bilo. Vemo pa, da je Nebo odigral grdo igro, enako pa velja za njegov klub Milano, ki nam je poleg Američana z enakim izgovorom, da po poškodbi potrebujeta klubsko vadbo po posebnem programu, vzel tudi Vlatka Čančarja. A da ne bo kdo mislil, da komurkoli v tej zgodbi privoščimo karkoli slabega. Čeprav so nas nedvomno 'nategnili' in oni vse slabo želeli vsem nam, smo mi boljši od tega in od njih.
Nikoli si ne bi želeli, da se jim stvar ne bi izšla dobro. In nikoli ne bi Nebu privoščili, da se mu karkoli zgodi. Kot ljudje bi najrajši videli, da bi poškodbe pustil daleč za seboj. A jih ni. Na igrišče se je komajda dobro vrnil, pa je že jasno, da bo zaradi nove poškodbe izpustil vsaj mesec dni. In jasno je, da se je takole začelo tudi lansko jesen, pa je nato moral izpustiti praktično celotno sezono. Upamo, da tokrat ne bo tako. Vemo pa, kaj je naredil. In ne bomo nikoli pozabili.
