NASLEDNJA REPREZENTANČNA AKCIJA – KVALIFIKACIJE ZA SP 2027
Košarkarski mundial tako ostaja v Aziji, zadnja dva so namreč gostili Kitajska in zatem skupaj Japonska, Indonezija in Filipini. Slovenija se je uvrstila na zadnjega, na predzadnjega – neposredno po zlati kolajni na EuroBasketu – pa ne.
Kontinuiteta, ko gre za velika tekmovanja, je glavni cilj, torej nastopiti na vseh velikih tekmovanjih. Olimpijske igre so, jasno, trd oreh, ki so ga Slovenci strli le enkrat (igre v Tokiu pred štirimi leti), evropska in svetovna prvenstva, kjer je na voljo več mest, pa so pravzaprav obveza. Za uvrstitev na EuroBasket je tako treba biti vsaj številka 24 od 40 prijavljenih (v primeru pravkar končanega), za uvrstitev na naslednje svetovno prvenstvo pa v ducatu najboljših med 42 reprezentancami.
V boj za eno od dvanajstih prostih mest na prvenstvu v Katarju je vstopilo 42 izbranih vrst, od katerih jih je deset že odpadlo v predkvalifikacijah. Ob koncu novembra se bo začel prvi del kvalifikacij v glavnem delu, v tem se bodo vključili tudi vsi udeleženci letošnjega EuroBasketa.
Pred štirimi meseci je Slovenija na žrebu, v katerega je vstopila v drugem jakostnem bobnu, dobila za tekmece Češko, Švedsko in Estonijo. Tri reprezentance bodo napredovale, ena bo odpadla. V drugem delu se bo skupina H združila s skupino G (Francija, Finska, Belgija, Madžarska), po tri najboljše bodo prenesle medsebojne izide, med seboj odigrale vsaka šest tekem (po dve proti tekmecem iz druge skupine), iz končne lestvice šestih pa se bo boljša trojica uvrstila na prvenstvo. Po Fibinem rankingu bi to morale biti Francija (4.), Slovenija (14.) in Finska (17.).
Vendar ni nujno, da bo tako. Ekipe bodo v različnih kvalifikacijskih oknih močno premešane, bržčas nikoli ne bodo zaigrale v najboljši zasedbi. Slovenski selektor Aleksander Sekulić je denimo v kvalifikacijah za prejšnje svetovno prvenstvo na dvanajstih tekmah (bil je povsem enak tekmovalni sistem) uporabil 33 igralcev. Nihče med njimi ni odigral vseh tekem, največ (10) jih je Edo Murić, čigar reprezentančna prihodnost je pod vprašajem. V kvalifikacijah za EuroBasket je na le šestih tekmah priložnost dobilo kar 25 igralcev, vsakokrat je bil pod zastavo le Leon Stergar.
Prvi del kvalifikacij bo potekal od letošnjega novembra do julija prihodnje leto – v treh oknih. V prvih dveh Luke Dončića gotovo ne bo, za tretjega bi se lahko pojavil, a kdo ve. Na takšen scenarij se ne gre zanašati, pa tudi sicer, skok prek Češke, Estonije in Švedske je treba narediti tudi brez njega.
Igralci iz evrolige, v prihajajoči sezoni bo imela Slovenija tri takšne (Klemna Prepeliča, Vlatka Čančarja in Josha Neba), bodo v teoriji lahko igrali, termini niso povsem prekriti, kot so bili v preteklosti. Je pa res, da bodo tisti evroligaški košarkarji, ki bodo želeli pomagati svoji reprezentanci v kvalifikacijah (ob privoljenju svojega kluba) iz evroligaškega parketa presedlali na reprezentančnega v dnevu oziroma dveh.
Največ reprezentantov ima Ilirija
Slovenija se bo, hočeš nočeš, morala nasloniti na prihajajočo generacijo. Tudi na fante, ki so v minulih letih slovenski košarki na prvenstvih mlajših selekcij prinesli pet kolajn – bron na letošnjem SP U-19, srebro na evropskem prvenstvu U-20 (2024), dva brona na evropskih prvenstvih U-18 (2019 in 2024) in bron na evropskem prvenstvu U-16 (2025).
Prehod k članom je vsekakor težaven, a potenciala ne gre spregledati in zanikati. Vabilo na priprave članske izbrane vrste pred letošnjim EuroBasketom so prejeli štirje nadarjeni fantje, ki so osvojili tretje mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu, eden od njih – Mark Padjen – si je celo izboril mesto med dvanajsterico na prvenstvu. In tam z dvema predstavama požel simpatije.
Skoraj polovica letošnje dvanajsterice je članov domačih klubov, kar je zanimiv podatek. Še bolj od tega dejstvo, da je imela največ predstavnikov Ilirija – ob prej omenjenemu Padjenu še Eda Murića in Roberta Jurkovića. Cedevita Olimpija je imela dva – Alekseja Nikolića in Roka Radovića.
V prihajajoči sezoni bosta dva igrala v francoski prvi ligi – Gregor Hrovat pri Dijonu, Stergar pa po novem pri nekdanjem evropskem prvaku Limogesu. Preskok v karieri je uspel tudi Martinu Kramplju, pri šele tridesetih letih odkritju v reprezentanci. Prestopil je namreč k Bilbau in bo igral v najmočnejši ligi v Evropi, v španski ACB.
Luka Ščuka nadaljuje svojo uspešno zgodbo v deželi evropskih in svetovnih prvakov, pri levih iz Braunschweiga. O Dončiću, odslej edinem enbeajevcu, ter Prepeliču, ki se z Dubaijem vrača v evroligo, ni kaj dodati.
Tu je še Alen Omić, ki je zaplet z naturaliziranim košarkarjem po košarici Neba rešil na sebi lasten način, kljub nekaterim kratkim stikom v preteklosti podal roko slovenski reprezentanci, na prvenstvu pa pustil srce na igrišču.V prejšnji sezoni je bil član Budućnosti, za novo še nima urejenega klubskega statusa. Vprašanje je, ali bo še naprej član reprezentance. Vprašanje je, ali je prepričal vodstvo, da bo to dokončno pozabilo na Neba, ki sicer premore več kvalitete, vendar manj predanosti.
V vsakem primeru bo moral Sekulić za kvalifikacijske izzive razširiti nabor igralcev in ob odsotnosti Dončića, ki na velikih tekmovanjih predstavlja več kot tretjino vsega statističnega in še precej več neizmerljivega, najti nosilce, ki bodo kos nalogi. Da se Sloveniji slučajno ne bi pripetila Hrvaška, ki se na veliko prizorišče preko tekem z Norvežani in Danci vrača iz kanala, v katerega je – pretekli uspehi in enbeajevci gor ali dol – zgrmela.
Za ovinkom pretijo nevarnosti in se obenem ponujajo priložnosti. Slovenija bo leta 2029 soorganizator EuroBasketa, zato je še toliko bolj pomembno, da ostane del elite. V zadnjih desetih letih je na petih velikih tekmovanjih vselej nastopila v četrtfinalu, dvakrat v polfinalu in enkrat v finalu. Na evropskih prvenstvih je osvojila prvo, šesto in sedmo mesto, na svetovnem prvenstvu tudi sedmo mesto, na olimpijskih igrah pa četrtega. Spoštovanja vredna serija, ki se ne sme končati.
Slovenska skupina H
• Slovenija
• Češka
• Švedska
• Estonija
Termini prvega dela kvalifikacij
• Prvo okno: od 27. do 30. novembra 2025
• Drugo okno: od 27. februarja do 2. marca 2026
• Tretje okno: od 2. do 5. julija 2026
