Dončić drug svet za Giannisa - Turki povedali zakaj in osmešili hrvaške teorije o najboljšem

V pride Nikole Jokića seveda govorijo trije nazivi MVP in ne glede na to, kaj se je na tem prvenstvu zgodilo njegovi, srbski reprezentanci je treba priznati, da je izjemni visoki košarkar dajal vse od sebe. A ko so gledali našega Luko Dončića, so mnogi dejali, da gre za tip igralca, ki lahko v precej večji meri vleče za seboj celotno ekipo ter še tako omejeno moštvo privleče zelo daleč.

A ko je Slovenija po junaškem boju izpadla, se je del fokusa v tem pogledu preusmeril proti Giannisu Antetokunmpu, še enem (tako kot Nikola, ne še Luka) evropskem MVP-ju lige NBA. Nekaj je bilo teorij, ki so govorile o tem, da bo ravno Grčija šla do konca in da je posebej pod dobrim trenerskim vodstvom videti, da je pravzaprav grška pošast najboljši evropski igralec.

Nekaj precej privoščljivih teorij smo opazili tudi v južni soseščini, in sicer je ena od hrvaških košarkarskih strani, na primer, zapisala, da moramo sprejeti dejstvo, da je Giannis bolj dominanten proti obroču, predvsem pa bolj potrpežljiv od Dončića in da ga je nemogoče ustaviti. Ter da če ga nasprotnik tepe, to mirno prenaša in ga mirno uniči tako iz igre kot s črte prostih metov.

No, ne da bi zdaj privoščljivi želeli biti mi, so Turki v polfinalu povsem uničili njega. Ustavili so ga, da ga bolj ne bi mogli, Giannis ob visokem porazu ni bil noben faktor in je vknjižil statistiko, ki je Dončić in Jokić preprosto ne bi mogla. Turki so predvsem pokazali, da Grku manjka izjemno pomemben del igre, v katerem blestita Slovenec in Srb ter je za moštveno košarko ključen.

Predvsem ko tvoja ekipa kot celota ni najboljša. "Točno smo vedeli, kaj storiti. Giannis je fantastičen košarkar, vendar moramo biti iskreni - ni dober podajalec. Ko smo mu torej zaprli poti do obroča, je bilo delo praktično opravljeno, saj nima te odlike, ki jo imajo nekateri drugi - da bi v tistem položaju z dobrimi podajami našel soigralce," je zelo odkrito dejal Alperen Sengun, prvi turški zvezdnik.

Jasno je, da Turki na podoben način ne bi mogli igrati ne proti Dončiću ne proti Jokiću, hkrati pa je omenjenemu Turku treba priznati, da tudi on z zelo velikimi koraki postaja zelo pomemben akter v kontekstu razprav o najboljših evropskih igralcih.