»Fantje igrajo super, ali vsi izgubimo ali vsi zmagamo. Tu ni enega, tu smo vsi. Vsa čast vsem,« je po predstavi, ki se ji čudi vsa Evropa, pa tudi Amerika – predvsem v Los Angelesu so kakopak navdušeni nad njegovimi predstavami v dresu Slovenije – s prstom na ekipo pokazal Luka Dončić. Kot pravi kapetan, kar tudi je.
Vse od ogrevanja naprej je šepal, po eni minuti tekme je bil videti, kot da ni vedel, ali s tekmo lahko nadaljuje ali so bolečine prehude. Potem je dal 22 točk. In šel med odmorom po prvi četrtini znova v garderobo. Pa stisnil zobe še v drugem polčasu in Slovenijo popeljal do zlata vredne zmage. Kljub poškodbi. »Boli, kar. Moram na terapije, ampak bo kul,« je zagotovil, da bo igral tudi proti Nemčiji, pa četudi z eno nogo ali pol kolka.
Tokrat je moral dati vse od sebe, Italijani mu po atomskem prvem polčasu v nadaljevanju niso dali dihati. »Naporno, zelo fizična tekma je bila, zelo naporna. Vemo, da ima Italija veliko orožij, ampak na koncu smo zdržali,« si je oddahnil Dončić, ki se je dogajanju na igrišču pač prilagodil, se podredil, da je bilo za Slovenijo najbolje. »Na začetku sem jim dal nekaj točk, potem so začeli podvajati na meni in smo šli od tam naprej. Kot sem rekel pred EP, verjamemo, zdaj gremo naprej. Imamo zelo težko tekmo proti Nemčiji, ampak mi bomo verjeli,« je poudaril Luka Dončić in zaključil, kaj ima ta reprezentanca, da je več kot očitno sposobna velikih stvari. Kljub skepsi slovenske javnosti tako pred kot tudi še med prvenstvom: »Vsak igra za vsakogar, imamo se dobro, kemija je na vrhuncu. Včasih se kregamo, ampak to je del športa. Na igrišču hočemo le pomagati drug drugemu in še enkrat – vsa čast vsem fantom.«
