Seveda so jo sprožile že pripravljalne tekme, in preden se v razprav odpravimo kamorkoli naprej, je še enkrat treba opozoriti na izrazito specifičnost slovenskega okolja in slovenskega trga. Živimo leta 2025, a še vedno uporabljamo koncepte, ki so stari nekaj desetletij. Neizpodbitno dejstvo je, da kdorkoli dandanes odkupi pravice prenosov in na katerokoli platformo jih postavi - so to prenosi za vse. Ali mora uporabnik za to kaj dokupiti, preklopiti, zamenjati, naložiti - pa je seveda povsem normalno vprašanje modernega časa.
Nedavno nogometno svetovno klubsko prvenstvo je bilo - na primer - ekskluzivno na voljo zgolj na platformi Dazn, nekakšnem športnem Netlixu, in tekme je bilo mogoče gledati le z registriranim računom na njej. Tokrat še brezplačno, naslednjič zagotovo ne. In seveda v športno (in medijsko) najbolj razvitih državah nihče ni trdil, da prenosi niso na voljo - za vse. Bili so na voljo za vse na svetu z internetno povezavo, tako kot je navsezadnje za vse na voljo Netflix s svojimi serijami.
Mogoče je zatorej razumeti frustracijo tistih medijskih akterjev na slovenskem trgu, ki pridobijo pravice prenosov za kakšno zelo pomembno ali odmevno tekmo, nato pa jim nekdo reče, da je to narobe, ker prenosi niso za vse. Nenavadno. Posel se dela ravno zato, da z nekim svojim izdelkom ljudi prepričaš, da začnejo uporabljati in plačevati tvojo storitev. In športni prenosi so že dolgo največji med številnimi velikimi športnimi posli na svetu ter v veliki meri vrtijo veličastno globalno športno dogajanje.
In zdaj premik v edinstveno slovensko realnost. Kot že nekajkrat v preteklosti ob pomembnih športnih dogodkih je pravice za EuroBasket pridobil (beri: drago kupil) Sportklub, vendar pa se je ponovno znašel v znani dvojni zanki. Tokrat celo trojni in še bolj zapleteni, kar smo nazadnje lahko videli na primeru prenosa pripravljalne tekme iz Beograda. Čeprav se je v političnem sporu med Sportklubom in Areno marsikaj spremenilo, pa na slovenskem trgu do te spremembe (še) ni prišlo.
Težko, res zelo težko je pojasniti, zakaj. In na tem mestu tudi ni ključno - morda se lotimo ob naslednji priložnosti. Kakorkoli že, medtem ko je Arena že nekaj časa prisotna pri vseh glavnih slovenskih operaterjih, za Sportklub to nekako še vedno ne velja. Pravzaprav se zanj ni spremenilo nič, še vedno ga v svoji shemi nima tudi največji operater in tako tekme na njegovih programih sprožijo (v teoriji neupravičeno) ogorčenje zajetnega dela slovenske športne javnosti.
Na kar se je pred časom odzvala tudi zakonodaja, ki določa, da morajo biti dogodki nacionalnega pomena, kar EuroBasket zagotovo je, na voljo - vsem. In čeprav Spotklub v teoriji je na voljo vsem (saj ima več kot dovolj veliko pokritost svojega dosega), zgolj pravega operaterja moraš imeti, mu to v specifični slovenski interpretaciji ne pomaga prav dosti. In tako bo EuroBasket v veliki meri na njegovih programih - ne pa tudi tekme slovenske reprezentance.
Kot že nekajkrat, je prenose teh prevzel sestrski Šport TV (še en precej nenavaden koncept, a to je pač Slovenija), ki je sicer neposredno povezan s Sportklubom, a je vendarle na voljo pri vseh operaterjih. Kar torej v slovenskem športnem jeziku pomeni, da bodo tekme Luke Dončića in druščine na Poljskem (ter, verjamemo, naprej v Latviji) v Sloveniji v prenosu na voljo - vsem. Začenši s četrtkom in z otvoritvenim obračunom (ob 20.30) z gostitelji naše skupine D in našimi krvniki s prejšnjega EuroBasketa Poljaki.
