Košarka je edini nam znani šport, v katerem Josh Nebo (pa tudi vsem nam zelo ljuba Anthony Randolph in Mike Tobey) sme zaigrati za Slovenijo. Pravilo naturalizacije je edinstveno, marsikomu ni všeč, a smo ga pač sprejeli kot takega in je pošteno v toliko, ker enega takega košarkarja omogoča vsaki reprezentanci. Toda, pozor, hkrati je taisto pravilo tudi brutalno nepravično. Košarka je namreč tudi edini nam znani šport, v katerem Alen Omić nima popolnih in absolutnih pravic igrati za Slovenijo.
Pred leti smo poudarjali večkrat, nato je kot krik vpijočega v puščavi pač izzvenelo - to, da lahko ima Omić zgolj status naturaliziranega igralca, čeprav je v Sloveniji praktično odrasel in je to po vseh kriterijih njegova država, je absurd. Nadabsurd. In medtem ko na tem mestu ne bomo odpirali ostalih razlogov, zaradi katerih je Alen ostal brez reprezentančnih vpoklicev v letih, ko so pred njim prednost dobivali najeti (roko na srce, realnost je taka, četudi so nam prinesli ogromno), velja spet poudariti nekaj drugega. Da je škandalozno zgrešen sistem, v katerem imajo košarkarji, kot je Omić, enak status kot košarkarji, kot je Nebo, in morajo z njimi tekmovati za edino mesto tujce.
Alen ni tujec. Pika. In klobuk dol pred njim zaradi načina, na katerega vse skupaj sprejema. In zaradi tega, da se je odzval. In zaradi tega, kako je odgovoril na naše vprašanje o tem sistemu in o njegovi nepravičnosti. "Veste, kaj, vse to je življenje. In v življenju je vedno treba iti naprej, nikoli ne moreš ničesar narediti za nazaj. Kar se dogaja, se pač dogaja - to je življenje. In tvoja odločitev je, ali dogodke sprejmeš slabo ali se z njimi sprijazniš. Znašel sem se, imam družino, imam dva otroka in v teh letih sem se znal sprijazniti in prilagoditi."
Če ga vprašate, ali Slovenijo dojema kot svojo državo, pa dobite odgovor z nasmehom in kimanjem, ki je tako zelo pričakovan (in dela sistem še bolj absurden), a zaradi tega nič manj let, čustven, tudi močno ganljiv. "Živim tukaj in nikoli ne bom šel stran od tu. Lepo mi je tukaj, uživam v vsem, tukaj sem že 17, 18 let. Res uživam in Slovenije ne bom nikoli zapustil," je poudaril z odločnim glasom, ki skupaj z zelo jasnimi besedami resnično daje misliti. Z vsem izjemnim spoštovanjem do vseh, ki so za Slovenijo kadarkoli igrali kot naturalizirani igralci.
