Štiriintridesetletni trener Triglava je to generacijo mladih talentov uspešno popeljal še do drugega brona, po lanskem na evropskem prvenstvu do 18 let, je letos vse skupaj nadgradil še na svetovnem prvenstvu do 19 let. "To so fenomenalni občutki. Mogoče se v tem trenutku sploh ne zavedamo, kaj nam je uspelo doseči, ampak glede na to, da je toliko ljudi prišlo na ta sprejem, se mi že počasi svita za kakšen uspeh gre. Tretje mesto na svetu se ne sliši slabo," je ob prihodu na Letališče Jožeta Pučnika dejal Radosavljević.
Prvenstvo v Lozani se sicer za slovenske mladeniče ni začelo najbolje, v skupinskem delu so namreč izgubili proti Nemčiji in Kanadi, a to še ni bilo nič usodnega, saj sistem Fibinih mladinskih tekmovanj omogoča, da se vse ekipe prebijejo iz skupine. "Ostajali smo mirni, predvsem v strokovnem štabu. Obe uvodni tekmi smo dobro analizirali, se pogovorili s fanti in ostali pozitivni, saj smo vedeli, da odločilne tekme še prihajajo in da je četrta tekma najpomembnejša. V njej smo bili mentalno zelo močni, ko pa smo jo zmagali, smo vedeli, da lahko pridemo daleč," je mladi trener pojasnil stanje po tistem uvodu prvenstva.
"To so res posebni fantje. Tukaj je ogromno talenta, ki ga je potrebno povezati in dati vsem prave vloge ter ustvariti pravo kemijo. Težko jih je trenirati, ker imajo svoj karakter. Osebnosti so drugačne, vsak je tudi malo ego, kar je prav. Če tega ne bi imeli v sebi, ne bi posegali po teh rezultatih. Morali smo jih prepričati, da smo kot ekipa boljši kot skupina posameznikov, mislim, da nam je vsem skupaj uspelo. Ne samo štabu, ampak tudi igralcem. In jaz sem najsrečnejši, ker so odigrali vsi za enega, eden za vse," je o tej izredno talentirani generaciji še dejal Radosavljević, ki ga je mednarodna košarkarska zveza izbrala za trenerja prvenstva. "To je veliko priznanje, ki ga nisem pričakoval. Veseli me, da je košarkarski svet prepoznal, da nekaj delam dobro. Vendar ostajam na realnih tleh, zdaj obračam nov list in grem dalje," je bil nad osebnim priznanjem presrečen trener kranjskega prvoligaša.
Še večje priznanje za njegovo dobro delo, pa je najbrž prišlo dan po prvenstvu, ko je selektor članske reprezentance Aleksander Sekulić na širši seznam kandidatov za nastop na letošnjem EuroBasketu uvrstil kar štiri fante iz bronaste slovenske zasedbe: "Jaz sem v prvi vrsti zelo vesel, da so bili vpoklicani v člansko reprezentanco. Vsi štirje posedujejo talent, potrebujejo le še večjo kilometrino. Jaz sem prepričam, da je to prihodnost naše članske košarke. Moj nasvet je, da ostajajo ponižni, ne glede na to, kakšen uspeh dosežejo. Jutri je nov dan, jutri je nova priložnost za dokazovanje in samo na ta način je v športu mogoče uspeti. Jaz sem prepričan, da se tega zavedajo, hkrati pa imajo okoli sebe sijajne starše, ki jim svetujejo na tej poti."
Ta ponos mladega stratega so vsi pred televizijskimi ekrani lahko videli po koncu tekme za tretje mesto proti Novi Zelandiji, ko so ga premagala čustva in je s solznimi očmi enega za drugim objemal svoje varovance: "Ko te cel svet gleda in se boril za kolajno, ni lahko. Že pred tekmo je ogromno čustev, ki jih moraš potisniti na stran, ostati miren in igralcem dajati prave nasvete. To ni lahko, sploh zame kot mladega trenerja, ki še nisem bil na tem svetovnem odru. Solze so nato prišle same od sebe."
Radosavljević je trenutek, ko je začutil, da gre za res posebno skupino fantov, našel v lanskem letu, v pripravah na mladinski EP: "Jaz bi se vrnil na lansko leto. Bili smo v tretjem ciklu priprav, za nami je bilo 20 ali 18 treningov, kjer dejansko tega še ni bilo še čutiti. Mislim, da smo se v štabu maksimalno posvetili tej skupini fantov. Z ogromno nekih analiz, individualnih pogovorov, nekega prepričevanja in video posnetki smo jim pokazali poanto našega dela. Ko so to začeli sprejemati, najprej nosilci, je bilo vse lažje. Za letošnjo poletje mene ni niti malo skrbelo."
Prav zato pa je Radosavljević tudi prepričan, da je ta generacija sposobna še enega velikega uspeha, naslednje leto jo namreč čaka domače evropsko prvenstvo do 20 let, na katerem ciljajo na sam vrh: "Če bo štab enak, gremo na prvo mesto. Zdaj, ko sem to rekel, je še večji pritisk na meni. (smeh)"
