Kar nekaj časa je preteklo, odkar ste zapustili Dallas – kako, da ste tako zelo ostali v stikih s slovensko košarko in ljudmi v njej, predsednika Košarkarske zveze Slovenije celo naslavljate z 'brat'?
Ker gre za mnogo globljo povezavo, ki se je začela že z Markom Milićem. Kot vedno poudarjam, je ob vsem, kar čutim do Luke, Milko zame kot prvi otrok, mesec dni je ob prihodu v Phoenix celo živel v moji hiši. Vse torej izhaja od tam, nato pa so odnosi in prijateljstva ves čas krepili. Se seveda dvignili na novo raven po prihodu Luke Dončića v moj dolgoletni klub, a nato je vse skupaj ostalo izjemno močno tudi po najprej mojem in nato Lukovem odhodu iz Dallasa. S Sašo Dončićem, s predsednikom Matejem Erjavcem in tako dalje. Ni bilo možnosti, da bi se ti stiki pretrgali. To so ti odnosi, še posebej v majhni skupnosti, kar je Slovenija že sama po sebi, slovenska košarka pa še toliko bolj. Odnosi so najpomembnejša stvar med vsemi skupaj z družino in vero. Odnosi so bili vedno moja mantra, vedno so me vodili in zato sem tako rad delal v mednarodnih slačilnicah, na svetovnih prvenstvih, na olimpijskih igrah – to so izkušnje, ki jih nosim najbližje srcu, pomagal sem veliko igralcem in nasploh ljudem na mednarodni sceni in se zelo veselim novih s Slovenijo.
Posebej po 1. februarju in znamenitem pošiljanju Luke iz Dallasa v Los Angeles smo v Evropi veliko poslušali o tem, da je v Ameriki vse predvsem ali samo posel, da tako pač je. Toda za vas ni bil samo posel delo z reprezentanco Litve, zagotovo ni bil samo posel Dirk, zagotovo ni bil samo posel Luka in več kot zagotovo tudi ni samo posel tole vaše novo sodelovanje s Košarkarsko zvezo Slovenije in slovensko reprezentanco. Stereotipi torej ne držijo, gre za vprašanje karakterja ali kako je s tem?
Če se vrnem na prejšnje razmišljanje, je odvisno od človeka in od tega, kaj ti je v življenju pomembno. Zame so odnosi, razmerja res vse. Zame so glavna razlika med zgolj 12 igralci, ki skupaj igrajo košarko, in ekipo za osvajanje naslova. Na primer Oklahomo - ti fantje bi umrli drug za drugega in to je njihova prava moč, ki nima veze s poslom. To so večje stvari, ki pa jih je težko ustvariti, saj ne padejo z neba. Koščki se sestavijo z razlogom, odnosi in razmerja se zgodijo, nato pa jih je treba negovati. To je bila vedno moja prva misel, moje prvo vodilo. Tega sem se naučil v Bostonu z očetom, ko še nihče ni zaslužil nobenega denarja in ko so te poslali stran, če si se v klubu prikazal z agentom. Naučil sem se, da moraš biti del družine, da bi bil res uspešen – piti, jesti, spati skupaj. In mislim, da ob vsem današnjem poslu te stvari ostajajo najpomembnejše, statistika pa jih včasih skrije ali izkrivi. To smo imeli v Litvi v devetdesetih in verjamem, da lahko to imamo v Sloveniji, v slovenski slačilnici. Kar imam z Luko, s Sašo, z Matejem, želim imeti tudi z drugimi. In te stvari trajajo za vedno, za vse življenje.
Imate že kakšne konkretne ideje, kako na svojem novem položaju pomagati Košarkarski zvezi in v prvi vrsti reprezentanci? Nekaj mesecev je, odkar ste začeli pogovore o sodelovanju, imate v mislih že kakšne pomembne poteze?
Na vse je odgovor odločen 'da'. Seveda vam je jasno, da o tem ne morem govoriti, a vsekakor imam jasno vizijo, konkretne ideje in izdelane prve načrte o tem, kako lahko pomagam, kaj lahko prispevam. Na eni strani lahko veliko naredim s svojimi povezavami in izkušnjami na mednarodnem odru, hkrati pa bi rad bil del te majhne, strnjene skupnosti. Če prideš iz Amerike, se ti v Sloveniji zdi, kot da je vse skupaj eno majhno mesto, kjer vsi poznajo vse in se pozdravljajo na ulici. Moj ded je bil iz podobnega okolja in morda se zato še vedno tako dobro počutim v državah, kot sta Litva in Slovenija. Ravno sem se vrnil iz Litve s praznovanja tistega, kar nam je uspelo na olimpijskih igrah leta 1992, te stvari ostanejo za vedno. In zdaj verjamem, da nam velike reči lahko uspejo s Slovenijo. Tudi ko sem deloval v Dallasu, smo vedno gledali na to, da smo ustvarjali skupnost, zato me je toliko bolj zabolelo, ko se je zgodilo, kar se je zgodilo.
Če sva že pri tem in ker seveda oba veva, o čem govorite – lahko prosim nadaljujete in mi poveste več o teh občutkih?
V mojih letih v Dallasu smo vedno upoštevali, kaj je tej skupnosti pomembno. In gledali smo to, da so bili igralci del tega. Za nas ni bilo nikoli, kot bi šli na kakšen naš ATM na bankomat, tam vzeli igralca in ga nato uporabljali, dokler je najbolj uporaben, nato pa ga zavrgli. Te stvari so bile za nas svete. Seveda je to NBA in lahko se zgodi 'trade', igralci tudi pridejo in gredo. Toda z vsem spoštovanjem ti mora biti jasno, da so nekateri igralci drugačni, posebni, tudi bolj pomembni za okolje in skupnost. Pomembno je, da s tem igralci delaš spoštljivo. Zato je bilo toliko razočaranja po tem, kar se je zgodilo Luki. Ne samo mojega razočaranja, vsesplošnega razočaranja. Bi se to lahko zgodilo Realu? Nikoli. In ne bi se zgodilo, ko sem bil jaz v Dallasu. Z Dirkom Nowitzkim smo bili 21 let in zadnja tri leta je bilo iz čistega spoštovanja. Taki ljudje si zaslužijo slovo pod svojimi pogoji in v skladu s svojimi željami, vsakdo pa si zasluži dostojen pogreb – figurativen ali dobeseden.
Pravite tudi, da Dallasovo delovanje po menjavi najlažje opišete z besedami vaše matere, ki je rekla, da ko nimaš za povedati nič primernega, je bolje, da ne rečeš nič?
Točno tako. Mislim, da je to najboljši opis. Nočem iti v to, kaj je kdo naredil, zakaj je naredil in kdo bi kaj naredil drugače. Toda razlogi, zakaj je bila ta stvar tak velik šok tako v Ameriki kot po svetu, so jasni. Bi se lahko zgodilo Nowitzkemu? Poznate odgovor. Gre za spoštovanje, najvišjo stopnjo spoštovanja. Luka si zasluži tako spoštovanje in preprosto ni prav, da ga ni dobil.
Zahtevno vprašanje – razumel bom, če nanj ne boste odgovorili. Verjamete v teorije zarote o tem, kako zelo se je Dallasu nasmehnila sreča pri loteriji za nabor, potem ko je poslal Dončića v Los Angeles? In nasploh o tej povezavi med pošiljanjem igralcev na velike trge in nato veliko srečo na loterijah.
Bom odgovoril, in sicer bom odgovoril takole: To, kar se je zgodilo v tem pogledu, je res nekaj izjemnega in izrednega.
Nosite Lukove superge, tako kot jih je vaš oče nosil iz protesta med finalom lige NBA, ko je prevzel nagrado.
Bil sem z njim tam, iz protesta sva jih nosila oba in kot sklenitev kroga jih nosim tudi danes. To je bila izjemna očetova gesta, ki je želela povedati kar največ o njegovi predanosti ljudem, ki jih spoštuje. Mislim da oče, ki živi na Havajih, ni pripotoval na celino kakšnih osem let, zaradi zdravstvenih težav pri 85 letih težko potuje. A želel je po to nagrado in želel je narediti to gesto z Lukovimi supergami. Zanj je bil to zelo poseben trenutek. In, predstavljate si, z vso verjetnostjo je bila to njegova zadnja pot v celinske ZDA. In če je bilo to njegovo zadnje dejanje, še bolj kaže, kako pomembno mu je bilo, kakšno sporočilo je želel poslati mednarodni skupnosti in kako pomemben je Luka za našo družino ter kako ne glede na vse stojimo ob njemu, kot smo vsa leta stali ob Dirku.
Pričakujete, da bomo najprej v reprezentanci in nato v naslednji NBA sezoni pri Lakersi gledali najboljšega Luka doslej? Videti je odlično pripravljen, odločen, motiviran – bi to lahko bila sezona odrešitve in maščevanja?
Z Luko sem se pogovarjal, preden sem uradno prevzel tole novo zadolžitev, a vam ne morem povedati, o čem sva govorila. Ko me vprašate to, kar ste me vprašali, pa lahko rečem le eno stvar – čisto vse mi kaže na to, da bo res tako, kot ste rekli.
Na predstavitvi v svoji novi vlogi ste govorili o tem, kako izjemna sklenitev kroga se vam zdi tudi dejstvo, da bo v reprezentanci kot pomočnik selektorja Aleksandra Sekulića deloval Greg St. Jean, ki ga poznate že dolgo in v več vlogah, skupaj pa sta delala tudi vaš oče in njegov oče.
Izjemno se veselim sodelovanja z njim. Moj oče in njegov oče sta delala skupaj celih deset let, njegov oče me je treniral kot mladega igralca in nato sva bila pri mojem očetu Gregov oče in jaz skupaj pomočnika trenerja. In zdaj sva jaz in Greg skupaj del te slovenske zgodbe. Neverjetno, kajneda? Res imenitno, kajti najini družini sta prepleteni in nasploh zelo povezani.
