Kdaj se je začela vaša ljubezen do košarke?
Košarko imam rada odkar se spomnim. Vzgojena sem v družini, v kateri vsi igrajo košarko, moj dedek pa je bil trener. Od tretjega leta starosti sem imela žogo v roki, bolj resno pa sem začela igrati, ko sem bila stara pet. Košarka je bila vedno nekaj, kar sem rada počela, igrala sta jo tudi moja starejša sestra in brat, po katerima sem se zgledovala.
Na kateri točki ste spoznali, da bi košarka lahko postala vaša kariera?
Mislim, da sem bila v to prepričana že v vrtcu. Odkar pomnim, je bil moj cilj, da nekoč zaigram v ligi WNBA. Sanjala sem o tem, da si oblečem dres katere od franšiz v ligi. Od nekdaj sem si želela biti košarkarica in zato niti nisem imela drugačnih načrtov za svoje življenje.
Vaša kariera je šla po tipični ameriški poti, najprej ste igrali v srednji šoli, potem na univerzi. Kakšna izkušnja je bil ta uvodni, neprofesionalni del kariere?
Na univerzi sem imela dve različni izkušnji. Najprej sem šla na univerzo v Nebraski, potem pa sem prestopila v Notre Dame. Bilo mi je super, na univerzi sem spoznala nekaj svojih najboljših prijateljev in prijateljic, s katerimi sem še vedno v stiku. Na univerzi Notre Dame sem uspela svojo igro dvigniti na višjo raven, saj sem bila obkrožena z odličnimi košarkaricami. Tam sem prvič spoznala profesionalno vzdušje, ko veš, da moraš biti res dobra, da boš sploh igrala, ker so bile vse igralke tam najboljše v svojih razredih. Svoj čas tam sem oboževala, tudi trenerski štab je bil izjemen, zabavno pa je bilo igrati skupaj z drugimi tako nadarjenimi košarkaricami.
Z univerzo Notre Dame ste osvojili tudi naslov v ligi NCAA, ta izkušnja je morala biti kar neverjetna.
Ja, bilo je zelo nadrealistično. Celotna izkušnja je bila najbolj zabavna zato, ker sem igrala skupaj z najboljšimi prijateljicami, ki sem jih poznala že iz mlajših let, ko sem na raznih dogodkih igrala z njimi ali proti njim. Ko smo bile v isti ekipi in smo lahko zgradile dodatno kemijo med nami, je bilo nekaj nepozabnega. Dobro je bilo tudi to, da smo imele na poti do naslova le sedem zdravih košarkaric, tako da smo se zavedale, da bomo tudi ob kakšni slabši potezi ostale na parketu.
Evropejcem je ta senzacija študentskih športov precej nedojemljiva. Imajo študentske ekipe večjo in bolj čustveno podporo kot franšize v ligah WNBA in NBA?
Res je tako. Prihajam iz Nebraske, kjer nimamo profesionalne ekipe v nobenem športu, zato je študentski šport največja stvar, ki jo imamo. Te ekipe podpira celotna skupnost. Enako je bilo tudi na univerzi Notre Dame, kjer je bila vsaka naša tekma razprodana, kar je precej noro. Mislim, da je razlog tudi v tem, da imajo navijači večjo interakcijo s športniki, kot pa na profesionalni ravni. V študentskih športih skupnost pozna športnike, saj jih srečuje po mestu in na kampusu. Tudi to igra vlogo pri priljubljenosti študentskega športa.
CAITLIN CLARK POZNAM IN NJEN VPLIV JE SUPER ZA VSE NAS
Kako ljudje v ZDA gledajo na žensko košarko kot celoto?
Mislim, da je v zadnjem času – predvsem zadnjih nekaj letih – zelo zrasla. Številke gledanosti v ligah NCAA in WNBA so na zgodovinsko visoki ravni. Že ko sem jaz igrala na zaključnem turnirju NCAA, je bil ta razprodan, pa je šlo za velikansko dvorano. Vsekakor je vse več navdušenja okoli ženske košarke, kar je super za nas in predvsem za nove generacije, ki bodo odraščale v tem vzdušju.
V zadnjih letih je priljubljenost ženske košarke precej povečala tudi Caitlin Clark, ki ima neverjetne številke gledanosti. Kako gledate na ta fenomen in na to, kar Clarkova počne za žensko košarko?
Takole bom rekla: Vedno so obstajale odlične košarkarice, recimo Diana Taurasi in Breanna Stewart, a niso imele takšne publicitete kot danes. Družbena omrežja imajo velikanski vpliv na rast priljubljenosti ženske košarke. Caitlin Clark pa je seveda košarkarica, ki jo je zelo zabavno gledati. Zelo smo srečne, da se je tako pogosto prebila v televizijski prenos, saj je zaradi tega precej več ljudi spoznalo, da je ženska košarka dobra. Clarkova je tu res odigrala velikansko vlogo v zadnjih dveh letih, kar je super za vse nas. Caitlin poznam in vem, da je izjemna oseba, zato sem tudi za njo zelo vesela.
Če se vrnemo na vašo kariero; po študentskih uspehih ste se prebili v ligo WNBA. Kakšni so bili občutki ob izboru na naboru?
To je bilo noro. Kot sem dejala, sem si tega želela celotno življenje, zato je bila to zelo posebna izkušnja. Vesela sem, da sem bila tisti dan lahko z družino, ki je na moji poti zame toliko žrtvovala, še danes se tistega večera živo spominjam.
Kakšna izkušnja je bila prvič obleči dres in steči na parket lige WNBA?
To je nekaj, kar mi bo vedno ostalo v spominu, saj sem za ta trenutek toliko časa garala. Takrat je v ligi igralo le približno 144 košarkaric, tako da sem se počutila zelo srečno, da sem med temi redkimi izbrankami. Bil je nadrealističen občutek, ko sem želela le na polno zaužiti vse okoli sebe.
V ligi WNBA ste preživeli štiri sezone, letos pa ste se odločili, da ostanete v Evropi in ste bili posledično zaradi pravil v elitni ameriški ligi suspendirani. Kaj vas je pripravilo do te odločitve?
To odločitev sem sprejela zaradi mešanice več stvari. Veliko vlogo je odigralo novo pravilo v ligi WNBA, za katerega sem vedela, da ga bodo sprejeli. To veleva, da morajo košarkarice dati prednost ekipam v WNBA. Morala sem sprejeti odločitev, ali bom ostala v Benetkah, kjer je sezona predolga, in bi morala izpustiti začetek lige WNBA. Razmišljala sem o tem, kaj je bolj smiselno zame. Razmišljala sem tako o finančnih kot o košarkarskih vidikih odločitve. A odločilno je bilo to, da je moje telo potrebovalo odmor, saj ni najlažje igrati čez celotno leto. Z Venezio sem sprejela dogovor, ki je bil zame najbolj smiseln.
SLOVENIJO ŽE OBOŽUJEM, MORDA IMAM IZ TU PREDNIKE
Kakšen je bil vaš prvi stik s Košarkarsko zvezo Slovenije glede tega, da bi zaigrali za reprezentanco?
Mislim, da so me klicali ravno pred finalom končnice v Italiji. Slovenija ni bila prva država, ki mi je ponudila državljanstvo, bila pa je prva, za katero sem dobila občutek, da želijo, da igram zanje zaradi pravih razlogov. Ko sem gledala seznam košarkaric, sem vedela, da so to odlične igralke, nisem pa vedela, da so tudi tako izjemne osebe.
Ste sploh kaj vedeli o Sloveniji, preden so vas poklicali?
(smeh) Po klicu sem raziskovala o Sloveniji. Vedela sem, kje se država nahaja, nisem pa vedela veliko o njej. Seveda pa sem se, preden sem sprejela odločitev, pozanimala o državi.
