Igre v Parizu, na katerih je bil košarkarski turnir verjetno najmočnejši doslej, so končane, minile so brez slovenske reprezentance, ki se ji na kvalifikacijskem turnirju v Pireju ni uspelo uvrstiti nanje. Poraz s Hrvaško in zmaga nad Novo Zelandijo v skupini ter usodni poraz z Grčijo v polfinalu so bili izkupiček Slovenije, ki je po nekaj letih ostala brez nastopa na velikem tekmovanju. Minilo je nekaj tednov od takrat in z določene časovne distance je pravi čas za pogovor s selektorjem Aleksandrom Sekulićem, ki je bil že med in po koncu turnirju deležen številnih kritik. Najbolj se je (prek teve sprejemnikov) izpostavil Peter Vilfan in tudi o tem smo spraševali selektorja.
Gotovo ste z zanimanjem spremljali olimpijski turnir. Kaj ste videli?
Turnir je bil letos res izjemno močan, zelo veliko odličnih igralcev in vrhunskih trenerjev. Razplet je bil po pričakovanjih, saj smo vsi računali na to, da bodo Američani osvojili naslov. Pokazalo pa se je, da se razlika med ameriško reprezentanco z najboljšimi igralci in ostalimi ekipami manjša. Še zmeraj imajo ZDA najboljšo, najbolj atletsko ekipo in atletika je danes, glede na način igre, najbolj pomembna. Tudi druge reprezentance pa imajo res dobre igralce. Mislim, da so se za kolajne borile štiri najboljše ekipe.
Slovenije ni bilo tam, gotovo pa ste še enkrat šli skozi tisto, kar se je dogajalo na kvalifikacijskem turnirju v Pireju. Kako zdaj razmišljate o opravljenem tam?
Nekateri bodo to morda vzeli kot izgovor, a sam vedno govorim o dejstvih. V Pirej smo šli z veliko željo, da pridemo na olimpijske igre. Po pravici povedano, je upanje bilo, realnost pa je bila drugačna. Če začnem pri najboljšem igralcu: ne glede na to, da je imel Luka Dončić izjemno željo in je igral res dobro ter bil zagnan, se mu je poznala utrujenost, tako mentalna kot fizična. Imeli smo dva igralca, ki sta se vračala po zelo težkih poškodbah in sta prve treninge s kontaktom naredila v reprezentanci, to sta Vlatko Čančar in Edo Murić. Ostali smo brez dveh igralcev, ki sta bila standardna (Jaka Blažič in Žiga Samar o.p.). Fizično in psihično nismo bili v najboljšem stanju. Nekateri igralci so se vračali po takih ali drugačnih poškodbah, bilo je kar nekaj težav, na turnirju jih je imel Aleksej Nikolić. Veliko stvari nam ni šlo na roko, to je eden od razlogov, da se nismo uvrstili na igre. Tudi, če bi bili popolni in v najboljši možni izvedbi, pa bi bilo zelo težko.
A prva tekma s Hrvaško je bila za vse nas pravi šok.
Veliko je že bilo povedanega o tisti tekmi. Vsi smo se zavedali tega, da je bilo slabo. Enostavno je prišlo do take tekme. Nerad to rečem, a tudi igralci imajo pravico na slab dan. To ni v redu, a se zgodi. Slovenska košarkarska javnost ima visoka pričakovanja in zahteve, ker je razvajena z rezultati iz preteklosti. Ni pa samoumevno, da je slovenska reprezentanca na velikih tekmovanjih, to si moramo izboriti. Ni tudi samoumevno, da se osvajajo kolajne. Tudi najboljšim reprezentancam to ne uspeva, zato je to do nas morda malo nehvaležno in nepravično. Je pa res, da imaš visoke cilje, ko imaš v ekipi Luko Dončića.
Ne moremo mimo tega, kar je med turnirjem govoril Peter Vilfan. Bil je zelo kritičen in neposreden, pričakoval je vaš odstop. Imate komentar?
Mislim, da je z moje strani to nepotrebno komentirati. Vem, kako sam opravljam svoj posel, kakšne odločitve sprejemam in zakaj jih sprejemam.
