Slovenski košarkarji so imeli v Saitami na tekmi proti Argentini tudi nekaj slovenske podpore. No, če temu lahko tako rečemo. Dvoboj si je v živo ogledala tudi slovenska delegacija z ministrico Simono Kustec na čelu. Slednja je od tam v svet poslala nekaj fotografij in ponosno fotografirala slovenske košarkarje in slovensko zastavo, toda ... Vse lepo in prav, če se to ne bi dogajalo zgolj v tistih lepih časih, v nekoliko težjih trenutkih in v času najhujše pandemije koronavirusa pa je za slovenski šport naredila – nič. Ko bi ga vsaj postavila na stranski tir, a ga žal ni niti tja.
O tem je zelo neposredno pisal naš poročevalec iz Tokia Andrej Miljković, ki je dogajanje spremljal v živo, vse skupaj pa strnil tudi na svojem družbenem omrežju. S spodnjim zapisom, ki bi ga bilo škoda zamuditi ...
"Težko bi bilo kaj bolj žalostno od tega, da je zgodovinsko tekmo v Saitami v živo lahko gledala ministrica za šolstvo in (menda tudi čisto malo) za šport, pravice do vstopa na Japonsko pa nimajo, na primer, starši Luke Dončića in njegovo dekle Anamaria Goltes. Tako kot šolarji vse tiste mesece so se morali zadovoljiti z izkušnjo na daljavo in se pri tem znajti po svojih najboljših močeh. Prisotnost Simone Kustec pa je omembe vredna ravno in zgolj zato, ker se srčno želim spotakniti ob pravkar zapisano in ob njeno patetično poziranje s slovensko zastavo skozi celotni drugi polčas. Kot da bi hotela posebej poudariti, da politiki resnično nimajo sramu, da jim gre skakanje na vlak hvalisanja od rok bolje kot karkoli drugega, da spremljanje stvari po Zoomu res ni enakovredno pouku – pardon, basketu – v živo in da tista ponarodela o briganju za šport zgolj tedaj, ko se je treba fotografirati, izhaja iz čistega, povsem dobesednega, niti malo figurativnega dejstva."
