Včerajšnja tekma z Avstrijo se je od četrtkove razlikovala le po rezultatu. Zmaga je res vpisana, vtis pa je ostal slab. Kam to pelje, se sprašuje javnost. Še posebej zaradi dejstva, da bo naslednja akcija že olimpijska. Fantje, sicer res okrepljeni s tistimi, ki tokrat niso mogli nastopiti, se bodo zbrali komaj junija, ko jih čakajo olimpijske kvalifikacije. Ali je Rado Trifunović na koncu koncev pravi človek, da bo Slovenija v Litvi videti kot evropski prvak?
Po včerajšnji vnovični slabi tekmi je selektor stopil pred novinarje. Živčnost, ki jo je takoj označil kot glavni razlog za slabo predstavo svojih varovancev, je očitno načela tudi njega. Bržčas povsem razumljivo. »Želel sem si zmago, že na Madžarskem. Tako kot tudi igralci. In če bi bilo na prvi tekmi le nekaj drugače, če bi zmagali za eno samo točko, bi danes Avstrijce premagali za 30 točk,« je poskušal pojasniti, kaj se je dogajalo na parketu, in ob očitku, da so njegovi varovanci v tretji četrtini prejeli 35 točk, dejal: »Vedeli smo, da moramo tekmo dobiti z obrambo. Vendar tudi obramba pade. In če smo v eni četrtini prejeli tako veliko točk, to ne gre pripisati živčnosti. Še enkrat bi rad rekel, dajte nam deset dni priprav, ne štirideset, le deset. Boste videli, kako bomo te napake v obrambi odpravili in potem lažje igrali.« Jasno je, da v kvalifikacijskih oknih ne bo dobil 40 dni priprav, takšnega privilegija nima niti en selektor. Da so imeli Madžari po odpovedi pokalnega zaključka več dni za pripravo, ga žre že več dni. In da so Avstrijci prišli v Koper povsem sproščeni, mi pa smo bili živčni,« je dodal.
Živčnost v pogovoru v drobovju Bonifike je naraščala, Trifunović pa je ponavljal, da so si fantje zelo želeli zmagati. »Tudi oni bi radi imeli mir. Saj veste, da v primeru, če nekdo potrebuje zmago, lahko tekma izpade tako, kot je bila videti danes. Torej grda.« Ko je beseda nanesla na morebitno spremembo na selektorskem mestu, je postalo glasno. Zdajšnji selektor je dejal, da se z vodilnimi na zvezi sicer stalno pogovarja. »To pa seveda še ne pomeni, da bom odstopil, se pa moramo vprašati o nekaterih zadevah. Veste, da mora biti Slovenija kompletna, da igra dobro. Da pa pride po dolgem času do zmage, pa je tekma videti takole.« A verjetno se vsi strinjamo, da bi morali včeraj v Kopru videti gladko zmago nad Avstrijo. Vse drugo je ... »Še enkrat: tekma je bila živčna, ker smo potrebovali zmago. Jaz sem kot igralec igral že več takšnih tekem. Daš maksimalno energijo, in ko ta pride do vrhunca, se zgodi, da ne zagrabiš dobro žoge. Takšne stvari se dogajajo, ker imaš tako veliko željo po zmagi,« se ni dal Trifunović. »O odstopu ne razmišljam,« je postal bolj konkreten. »O tem razmišljate vi. Vedno boste pritiskali ... Rad bi, da enkrat vi začutite, kako je selektorju, ko ima na voljo tri treninge, kritike pa letijo nanj. Vem, da mora biti tako. Stokrat raje vidim, da gre vse na mene in da se igralce pusti na miru. Naj oni igrajo. Prihajajo iz svojih klubov, kjer igrajo po 35 minut, utrujeni so ... Potem pa jih čaka takšna tekma, kot je bila na Madžarskem. Ni lahko.«
Trifunović se je po zmagoslavju na EuroBasketu 2017, ko je iz rok Igorja Kokoškova prevzel dirigentsko palico, podpisal pod deset porazov in le štiri zmage. »Dajte nam kompletno ekipo. Mi smo majhni. Nam se vsak igralec pozna precej bolj, kot se pozna drugim reprezentancam, recimo Franciji, Turčiji ali Španiji ... Nam se pozna desetkrat ali dvajsetkrat bolj,« je želel opravičiti slab izkupiček v prejšnjih in teh kvalifikacijah. »Moramo biti kompletni, če želimo biti kvalitetni na velikih tekmovanjih. V kvalifikacijah pa se bomo borili. Takšna je bila tudi današnja tekma. Cilj Slovenije ostaja prvo mesto. To je pomembno zaradi bobnov na žrebu.«
Pogovor je postajal vse bolj vroč. Selektorja so čakali na novinarski konferenci, vendar je želel odgovoriti na vsa vprašanja v mešani coni. »Kar vprašajte, vse bom povedal,« je večkrat ponovil. Potem je že zadišalo po medsebojnem obračunavanju, ki to v resnici ni bilo. »Zakaj mi želite prikazati nekaj slabega. Saj vem, da je bila tekma grda. Ampak tako tekmo je treba 'izkopati iz rudnika'. To je težko. Vse bi bilo drugače, če bi zmagali na Madžarskem. Ampak nobenemu igralcu nič ne zamerim. Ali naj zamerim Blažiču, ker ni dosegel šest trojk, kot jih je pred tem na klubski tekmi?«
Kakšno Slovenijo lahko torej pričakujemo junija v Kaunasu? Glavni konkurentki Litva in Poljska sta precej močnejši od Madžarske in Avstrije. »Že to, da bodo z nami Luka Dončić, Žan Mark Šiško, Zoran Dragić, Gašper Vidmar (pozabil je Vlatka Čančarja, op. p.), bo gotovo skok navzgor. Poljska in Litva sta tudi izgubili prvi tekmi v kvalifikacijah. Tudi njim ni lahko. Mi pa bomo junija gotovo boljši. Vsak dober igralec, ki pride, naredi ekipo boljšo,« je pojasnjeval Trifunović. In takoj zatem izzval sedmo silo, češ naj ga kdo naravnost vpraša oziroma naj vendarle kdo odkrito pove, če misli, da je čas za zamenjavo. Ko je že mejilo na prepir, se je vmešal kapetan Edo Murić in se postavil v bran selektorju: »Kako boste vi imeli dobro košarko, če človek sploh ni dobil priložnosti, da karkoli postavi? Kaj lahko naredi v štirih dneh? Mi smo se zbrali tri dni pred zborom. Kaj lahko naredi? Saj sploh ni imel priložnosti postaviti svojega sistema.«
