Na novem seznamu vas ni, mesto naturaliziranega igralca je zasedel Morgan. Komentar?
Kaj naj rečem?
Ste bili zelo razočarani, ko ste izvedeli, da ne boste v reprezentanci?
Ne, nisem bil. Na to sem se že nekako navadil. Ne spomnijo se več name, nihče me nič ne vpraša. Imam družino, razmišljam o njej, sem miren. V Badaloni imam dobro sezono, vem, kakšni so moji cilji, in sledil bom svojim sanjam.
Selektor Rado Trifunović pravi, da sta stalno v navezi. Drži?
Trifunović je zame številka ena za vse čase. Zanj nimam slabe besede. Slišim se z njim, v Barceloni sva se tudi videla. Takšna je pač odločitev drugih ljudi in to je treba spoštovati.
Čakajte, kako drugih? Mislite, da mu je kdo drug diktiral, koga naj izbere?
Odločil je on, a mislim, da so mu pri tem pomagali nekateri drugi.
Še vedno velja, da bi igrali za reprezentanco le v primeru, če bi dobili zagotovilo, da boste potem igrali tudi na velikem tekmovanju, bodisi na olimpijskih igrah bodisi na EuroBasketu, če se Slovenija nanj(u) uvrsti?
Realno je tako. Mislim, da so možnosti za to majhne in da to nekako ni več odvisno od mene. Za Rada Trifunovića bi vedno igral. Kako bo naprej, kaj bo prineslo letošnje leto, pa naslednje, ne vem. Razmišljam, da bi se vrnil v evroligo; kot veste, potem ne bi mogel igrati.
Zdaj bo igral Morgan. Kaj pa, če za olimpijske kvalifikacije selektor pokliče vas? Bi prišli?
Mislim, da me ne bo poklical, ker je tu Morgan in bo igral on. Mislim, da bodo z njim zadovoljni, saj igra dobro, za seboj ima lepo sezono, poleg tega je dober fant. Mislim, da bo vedno na voljo in da bodo vedno vzeli njega, razen če bo šel v evroligo, o čemer pa dvomim. Zato so tudi vzeli njega.
REKEL BI, da je ZGODBA ZAKLJUČENA
Ampak, morda bodo takrat ali pozneje želeli višjega igralca, takega, kot ste vi ...
Kdo ve, kaj bo. To ve samo tisti zgoraj, ki gleda, kaj se dogaja (smeh).
Pa se v prihodnosti sploh še vidite v slovenski reprezentanci?
Bolj bi rekel, da je to zaključena zgodba, kot pa, da se v njej še vidim.
Vas je torej tako prizadelo, da tudi, če bi vam še kdaj rekli, da vas želijo v reprezentanci, vabila ne bi sprejeli?
...
Iztrgali so mi pol srca! Alen Omić brez dlake na jeziku in z bolečim priznanjem: To je odločitev ...
Ni bil ravno najboljše volje. Zdaj bi moral biti Alen Omić na krajšem oddihu doma, pa je še vedno v Badaloni, saj je zadnji poraz Joventuta s Fuenlabrado poskrbel za manjši alarm v klubu in spremembo načrtov. Ne moremo reči, da smo mu s klicem ravno polepšali dan. Vedel je, o čem bo tekla beseda, in njegovo razpoloženje se ob pogovoru o reprezentanci, naturalizaciji Morgana in njegovem statusu v izbrani vrsti ni izboljšalo. Tudi na daljavo je bilo čutiti, da ga vse to teži. In predvsem, da mu ni vseeno.
Značke:
omić,
reprezentanca
