Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
ro
ro
20. 09. 2017 · 08:48
Deli članek:

BOŠTJAN CESAR ekskluzivno: Povem vam, kako in ZAKAJ sem TAKOJ poklical v slačilnico košarkarjev in jim zapel TOLE pesem

Grega Wernig

Boštjan Cesar je bil med prvimi, ki je evropskim prvakom »segel v roke«. Petintridesetletni ljubljanski branilec je poskrbel za epsko potezo, ki zlepa ne bo pozabljena. Po zmagoslavju s Srbi je preprosto poklical v slačilnico Sinan Erdem Arene. In skupaj z novimi junaki zapel legendarno Slovenija, od kod lepote tvoje.

Za nami so dnevi, ko se je najpomembnejša postranska stvar na svetu bila prisiljena umakniti v "ilegalo". Slovenski ljubitelji športa so se navduševali ob veličastnih predstavah košarkarjev na evropskem prvenstvu v Turčiji, zdaj norijo od navdušenja po zgodovinskem uspehu. Goran Dragić, Luka Dončić in ostali zlati fantje so očarali z igrami, miselnostjo, vedenjem, enotnostjo … Po videnem v Turčiji je bilo težko oziroma nemogoče ostati ravnodušen. Ekipi na vrhu Evrope so se priklonili in se ji priklanjajo tudi številni slovenski športniki, med najbolj vzhičenimi je prav gotovo Boštjan Cesar. Takoj po zmagi v finalu je bil do te mere, da se je odzval na briljanten način.

Kot je razkril predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, je kapetan nogometne izbrane vrste po tekmi poklical v slačilnico Sinan Erdem Arene in čestital evropskim prvakom, vendar to še ni bilo vse. Še zdaleč ne, nato je namreč zapel še ponarodelo Avsenikovo vižo Slovenija, od kod lepote tvoje. "Oni pa so zapeli skupaj z njim," je v pogovoru za Val 202 pristavil prvi mož zveze, ki je omenjeni dogodek izpostavil ob vprašanju, od kod vse so prihajale čestitke.

"Hja, drži, to sem res naredil," se je nasmejal branilec Chieva. "Kaj pa naj, če so kralji. Res so kralji. Dobro poznam predsednika zveze Mateja Erjavca in v trenutkih evforije sem se pač odzval tako, da sem ga poklical. Vsa čast za takšen dosežek, zares si zaslužijo vse čestitke. Rad imam košarko, rad jo gledam, že dolgo me ni nič tako navdušilo. To, kar so naredili, je noro. Iz vsega srca sem navijal za njih, trepetal sem skupaj z njimi," je nadaljeval Boštjan Cesar. Izbira ponarodele pesmi je marsikoga presenetila, čigava je bila? "Moja, kaj ste pa mislili?" je bruhnil v smeh 35-letni branilec. "Ko sem začel, so me dali na zvočnik in pridružila se mi je celotna ekipa. Pa smo jo odpeli ..."

Finala sicer ni mogel spremljati od prve minute, saj je Chievo v nedeljo igral tekmo četrtega kroga serie A proti Atalanti (1:1), ki se je končala šele nekaj minut pred 20. uro. Po dvoboju se je na stadionu zadržal le krajši čas. "Hitro sem se oprhal in se nemudoma odpravil domov. ’Prilepil’ sem se na televizijski sprejemnik in začel 'igrat’ skupaj s fanti. Če bi le lahko, bi se gotovo odpravil v Istanbul in si zaključni obračun ogledal v živo, zaradi obveznosti to žal ni bilo mogoče. Toda moje navdušenje zaradi tega ni nič manjše. Ne more biti, ne sme biti. Bili so ’strašni’. V končnici finala, ko smo po Luki Dončiću ostali še brez Gorana Gragića, sem se v nekem trenutku malce zbal, da se nam morda ne bo izšlo, imel sem močno povišan srčni utrip. Ne, res ne bi bilo pošteno, če bi po takšni igri doživeli poraz, toda ekipa je pokazala karakter in širino. Vse to, kar je razkrivala že na prejšnjih preizkušnjah, odigrala je na veličasten način. Zlato je v pravih rokah. Vsekakor," je z izbranimi besedami govoril Boštjan Cesar. In nadaljeval: "V nogometu je uvrstitev na svetovno prvenstvo nekaj skoraj tako izjemnega, kot če bi ga osvojil, ampak to, kar je uspelo njim … Top of the Top. Kapo dol. Vsem po vrsti, z največjim veseljem sem spremljal tudi ponedeljkov sprejem v Ljubljani," je še povedal Boštjan Cesar, ki zdaj misli počasi že usmerja v zaključek kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Rusiji. Najprej je na vrsti obračun z Angleži na Wembleyju, nakar bodo v Stožicah gostovali še Škoti. Če bodo izbranci Srečka Katanca imeli vsaj nekaj navdiha, s katerim so očarali košarkarji, bi lahko vnovič imeli razloge za zadovoljstvo. Morda celo za veselje, dodatne kvalifikacije kljub vsemu vendarle še niso izgubljene …