Se vam je po zadnji zmagi odvalil kamen od srca?
Seveda. Že pred začetkom smo vedeli, da bo to atipično, praktično noro prvenstvo. Upal sem, da se bomo prebili v drugi del in si s tem že zagotovili obstanek. Drugega dela v boju za obstanek je bilo tako mene kot vse ostale v reprezentanci kar strah, saj smo imeli za tekmice Rusijo, Grčijo, Hrvaško in tako dalje. Zelo težko je biti najboljši med temi osmimi ekipami.
Izkazalo se je, in ne nazadnje ste to vedeli že pred začetkom, da je bila ključna za preboj v drugi del tekma z Nemci. Bi bilo kaj drugače, če bi se z njimi pomerili v tretjem, četrtem krogu?
Povsem mogoče. Turki so prvo tekmo z Britanci dobili po sreči, če bi izgubili, prav mogoče ne bi šli naprej. Vemo pa, da imajo zdaj bronasto medaljo. Sami so mi povedali, da se dobro zavedajo, da če bi morali po naši poti, ne bi uspeli obstati. Z Nemci smo izenačeni, če bi igrali pet tekem, bi bil verjetno izid v zmagah 3:2 za nekoga. Prvi polčas smo začeli medlo, nezbrano in smo zaostali, pa nato vseeno prišli v položaj za zmago, a na žalost zgrešili dve trojki.
Slab začetek je bil značilnost Slovenije v prvem delu.
Že nekaj let se nam ponavlja, da imamo proti ekipam, ki so fizično dominantne, velike težave. Ko igramo s tistimi, ki so mogoče samo za en razred močnejše, zmagujemo. Predlani smo tako premagali evropske prvake Italijane, lani podprvake Špance, letos tretje Turke. Bi pa proti neki Litvi potrebovali precej tekem, da bi na eni zmagali.
Kako bi ocenili letošnji nastop?
Pri nas je košarka eden od športov, igrata se rokomet, odbojka, in izbira igralcev je majhna. Če k temu dodamo še, da na prvenstvu nismo imeli Rebca, Dolenška, Kavaša, Zatežiča in še koga, potem je naš rezultat ogromen uspeh. Odločili smo se priključiti tudi Mesička in Čančarja, ki sta stara šele 18, in prav to je bil ključ, da smo na koncu uspeli. Zaradi načina, na kakršnega smo ga dosegli, je 13. mesto vrhunski uspeh.
Kaj ste fantom dejali pred začetkom bojev za obstanek?
Veliko smo se posvečali psihološki pripravi. Na nobenem prvenstvu prvi teden ni enak drugemu. Nekatere ekipe rastejo iz tekme v tekmo, druge pa strmoglavijo. Naredil sem vse, da se naši to drugo ne bi zgodilo, ampak bi rasli. Dejansko smo zadnji dve tekmi na prvenstvu z Rusijo in Poljsko odigrali najboljše.
Vodja moštva pa je bil Aleksej Nikolić.
Da, bil je mentalni vodja ekipe. Na položaju, na katerem je, je moral igrati tudi za sebe, ker pač nismo imeli dovolj kvalitete, ampak ob tem je igral tudi za druge, vodil je ekipo, kot si je trenerski štab zamislil. Imel je nemalo težav z različnimi poškodbami, a vseeno stisnil zobe in potegnil moštvo. Ne gre pozabiti, da že lani ni imel prostega dne, saj je bil po koncu evropskega prvenstva do 20 let že naslednji dan na pripravah A-selekcije, nato je takoj šel v Sarajevo v svoj klub, zdaj pa spet nova »runda« in tako fizično kot psihično je gotovo zelo utrujen.
KRATEK DOPUST, NATO DELO V KLUBU
Počitka za Novakovića ne bo veliko, kmalu se nadaljuje delo z Rogaško. "Maksimalno se posvečamo sestavi nove ekipe, mislim, da bo v kratkem že veliko znanega." Dimca ni bilo mogoče zadržati. "Tega nismo niti poskušali, saj je bilo jasno, da bo šel. K nam je prišel za manjši denar, kot ga je prejemal v Laškem, njegov cilj je bil, da v prejšnji sezoni naredi korak naprej. To se je zgodilo in zato sem zelo zadovoljen." Kakšno ekipo bo Rogaška imela, spet za naskok na vrh? "Proračun bo nekje v okvirih lanskega, znotraj tega bomo skušali sestaviti čim boljšo ekipo in spet na vsaki tekmi zmagati."
Je razplet na vrhu pričakovan?
Srbi so bili prepričljivo najboljši, če bi v finalu igral še Tejić, ki je bil poškodovan, bi še dosti lažje premagali Špance. Uvrstitve prvih štirih so kar realne, ostale ekipe pa so bile zelo izenačene. Marsikatera ekipa na mestih od pet do osem, posebej pa na tistih od devet do 12, bi z lahkoto izpadla v razigravanje za obstanek. Italija se je recimo dvakrat izvlekla v zadnjih sekundah, dvomim pa, da bi ostala v diviziji A, če bi igrala v skupini za obstanek.
Zakaj je bil že po letu dni spet spremenjen sistem, lani so razširili divizijo, zdaj so jo takoj zmanjšali?
Ne vem. Razumel bi, če bi ekipe z dna lestvice izgubljale z veliko razliko, tako pa mi ni jasno. Pogovarjali smo se s Turki in Španci, ki so dejali, da bo naslednje leto najbrž več oglednikov na prvenstvu divizije B kot na A. Tam bo igrala Hrvaška, ki je bila letos druga na svetovnem prvenstvu do 19 let. Grčija je bila tam v polfinalu in bo naslednje leto prav tako v diviziji B, podobno Rusi in tako dalje. Meni se to ne zdi najbolj pametno, čisto v redu bi bilo, če bi še naprej igralo 20 ekip, a če sem iskren, zdaj, ko smo obstali, tudi nimam nič proti temu. (smeh)
Zadnja leta Slovenija ni v vrhu. Je to realen odraz stanja, preprosto ne spadamo tja, ali je šlo za splet okoliščin?
Lahko komentiram zadnja tri leta, ko sem bil selektor. Trdim, da predlani v Estoniji prve tri ekipe, Italija, Latvija in Španija, niso bile nič boljše od nas. Imeli smo smolo v skupini, vse ekipe iz naše so se uvrstile v polfinale. Lani se nam tudi ni izšlo, čeprav nismo bili daleč od najboljših ekip, letos pa zaradi poškodb in odpovedi nismo spadali v vrh. Nujno je, da Slovenija igra v diviziji A in od tu črpa igralce za B-reprezentanco, ki je res dober projekt. V teh treh sezonah je kar nekaj igralcev, ki so napredovali. Prej ali slej bomo spet osvojili medaljo, moralo pa se bo marsikaj »poklopiti«, igrati bodo morali vsi, ki so na voljo v teh letnikih, saj je izbira že tako majhna.
