Na prelomu tisočletja smo že doživeli revolucijo v evropski klubski košarki na najvišji ravni. Številni najmočnejši klubi, tudi takratna Union Olimpija, so Fibi obrnili hrbet in se združili v Ulebovo evroligo. Ta obstaja še danes, ko se obetajo nove spremembe.
Fiba in Uleb sta na nasprotnih bregovih tudi zaradi neusklajenega koledarja, saj se Fibina reprezentančna okna že več let prekrivajo s klubskimi Ulebovimi tekmovanji. Popustiti ne želi nihče, tako so izbrane vrste, tudi slovenska, v kvalifikacijah za velika tekmovanja oslabljena.
V načrtu novega tekmovanja, nove vseevropske košarkarske lige v projektu NBA-FIBA, je zapisano, da bo urnik tekem usklajen z urniki domačih lig in reprezentanc, kar bo igralcem omogočalo, da zastopajo tako svoj klub kot tudi svojo reprezentanco skozi vse leto.
Sistem 12 + 4
Največje vprašanje je kakopak sestava novega tekmovanja. Po zadnjih informacijah naj bi obveljal format s 16 ekipami – 12 s stalnimi licencami in štirimi kvalifikanti. Slednji bi torej vsako leto popolnili štiri prazna mesta, priložnost pa naj bi dobili bodisi klubi iz lig, ki so pridružene Fibi, bodisi klubi prek Fibine lige prvakov.
Fiba in NBA, v imenu katerih javnost nagovarjata generalni sekretar prve Andreas Zagklis in komisar druge Adam Silver, vseskozi govorita o klubih iz velikih evropskih mest, kjer je pač velika koncentracija kapitala in infrastruktura na najvišji ravni. Tako so stalno na tapeti Milano, Rim, Madrid, Barcelona, Pariz, Atene, Istanbul, München, London, Manchester ... itd.
Selitev najmočnejših klubov iz Ulebove evrolige v novo tekmovanje kakopak ne bo mačji kašelj, saj prinaša za vsakega številne elemente tveganja in mnoga strateška vprašanja. V tem trenutku je v ospredju primer Reala, Barcelone, Fenerbahčeja in Asvela, ki se bodo morali do 15. januarja odločiti, ali želijo ostati v varnem evroligaškem zavetju. Desetletna licenca jim bo namreč po tej sezoni potekla. Francozi naj bi se že odločili – za selitev v novo tekmovanje.
Kakšen je utrip v Stožicah?
Kaj pa Cedevita Olimpija, ki se je leta 2000, ko je veljala za eno boljših ekip na stari celini, izbrala stran in se odločila za Uleb? Evroliga je zanjo danes, po četrt stoletja, skoraj misija nemogoče. Pretočnost sicer obstaja, a dosega cilja (denimo z zmago v eurocupu, kar sicer ni nemogoče) prinaša še vrsto vprašanj finančne narave oziroma utemeljen dvom v kapaciteto sponzorskega poola in zmožnost (in ekonomsko upravičenost) krepitve proračuna za vsaj dvakrat, če ne celo trikrat.
Vodstvo Ljubljančanov, če je ambiciozno in količkaj pripravljeno kreniti v korak s pričakovanji navijačev, je očitno na novi prelomnici. Če se bo želelo nagniti v smer novega tekmovanja, bo bržčas moralo pretrgati vezi z Ulebom in, tako kot v prvi polovici devetdesetih, vsako leto prek kvalifikacij, ki utegnejo prinašati svojevrstne vrhunce sezone, doseči elito. In potem tam skušati tekmovati po najboljših močeh.
Druga možnost je vztrajati na strani Uleba, kjer bo bržkone prišlo do osipa in posledično do večje oziroma lažje pretočnosti v evroligo. Ali z drugimi besedami: če bo projekt NBA-FIBA zaživel in Ulebu uspel izmakniti dovolj velikih ekip, je vtrajanje na drugi strani nemara celo vztrajanje na potapljajoči ladji.
V splošnem je videti, kot da se zmajem odpirajo vrata – nekam pač, na levo ali desno. Vprašanje strategije, kam je pametneje stopiti. V vsakem primeru se v evropski klubski košarki obetajo spremembe, ki bodo vplivale tudi na Cedevito Olimpijo, do neke mere zatresle tudi Stožice in navijačem ponudile nekaj novega.
Garbajosa: NBA prihaja kot rešiteljica
Predsednik Fibe Europe Jorge Garbajosa je nedavno v intervjuju za eminentni španski časnik 'El Pais' izrazil velik optimizem. Cilj je večji pretok denarja, predvsem več denarja za klube in več zabave za navijače. "Ustvarili bomo boljše finančen pogoje, tekme bodo spektakli, profit pa bomo vlagali v razvoj novih igralcev," je dejal in poudaril, da je trenutno stanje slabo, saj so klubi finančno preveč obremenjeni.
Elitna klubska košarka v Evropi je kot vreča brez dna. "Izgube so celo 60-odstotne in to ni mogoče zdržati. NBA prihaja rešiti to težavo. To je zgodovinska priložnost, da obrnemo novo stran v evropski klubski košarki in poskrbimo za prihodnost." Garbajosa je spomnil, da se je Fiba mnogokrat pogajala z Ulebom in iskala skupno rešitev, a brez uspeha. "Torej je zdaj prišel čas, se med seboj tekmujemo. No pa dajmo."
NBA ima svojo računico, o tem ni prav nobenega dvoma. Ko gre za najboljše posameznike na svetu, torej skoraj praviloma v ligi NBA, je vse več Evropejcev. Luka Dončić, Nikola Jokić, Giannis Antetokounmpo, Victor Wembanyama, Lauri Markkanen ... Približno eden od šestih igralcev v ligi NBA je Evropejec.
