Vladimir Štimac morda nikdar ni bil najbolj talentiran med svojimi soigralci, a bil je zagotovo med najbolj priljubljenimi. Visokorasli center je bil seveda zelo dober košarkar, predvsem pa je bil človek na mestu. Zmeraj srčen, zmeraj pripravljen pomagati. Tudi zato je bil dolga leta del zelo močne srbske reprezentance, s katero je osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Riu, pa tudi srebrni medalji na Eurobasketu leta 2017 (v finalu je izgubil proti Sloveniji) ter svetovnem prvenstvu leta 2014.
V svoji karieri je igral za številne znane klube, v Srbiji trikrat za Crveno zvezdo, v tujini pa med drugim za Žalgiris, Bayern, Efes, Fenerbahce, preizkusil se je tudi na Kitajskem, kjer je preživel kar tri leta, tam je tudi leta 2023 končal svojo profesionalno kariero.
Vrnil se je domov v Srbijo, v svoj Beograd in postal eden najbolj glasnih nasprotnikov režima Aleksandra Vučića. Še posebej po tragediji, ki se je zgodila 1. novembra lani, ko je padec nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu ubil kar 16 nič hudega slutečih mimoidočih. Štimac se je od takrat naprej velikokrat skupaj s svojimi ogorčenimi sonarodnjaki udeležil protestov, ki v Srbiji zdaj trajajo že več kot leto dni.
Udeležil se je tudi zadnjega, ki se je sprevrgel v obračun med podporniki in nasprotniki Aleksandra Vučića, pri čemer je grobo posredovala tudi policija in med drugim Vladimirja Štimca tudi aretirala. Vse skupaj je posnela tudi kamera enega od novinarjev, Štimac pa je danes ena od glavnih zgodb v Srbiji.
