Ta nekdanji srbski reprezentant je bil eden največjih košarkarskih talentov na teh prostorih, mnogi so ga postavljali ob bok Milošu Teodosiću, toda svojega talenta ni znal unovčiti. V Prokuplju rojeni košarkar je po začetkih v Leskovcu svoj potencial pokazal predvsem pri FMP, kjer se je dokončno uveljavil in leta 2009 postal prvi strelec Lige ABA.
A potem se je nekje izgubil, ko je se je selil po svetu – od Grčije do Nemčije, Rusije, Poljske, Turčije, Libanona, Romunije, Severne Makedonije in Finske. Kariero je sklenil leta 2019 – precej manj uspešno kariero, kot bi lahko bila oziroma morala biti, če lahko dodamo.
V reprezentančnem dresu je prvič nastopil na evropskem prvenstvu leta 2007 pod taktirko Zorana Slavnića. Kasneje ga je v izbrano vrsto vpoklical tudi Dušan Ivković, a ga nato zaradi domnevno neprimernega življenjskega sloga in prekomerne teže izključil iz ekipe. Labović je tedaj odkrito kritiziral Ivkovićeve metode ter javno izrazil dvom o transparentnosti reprezentančne selekcije, namignil je, da izbiro reprezentantov usmerjajo agenti.
V reprezentanci tako večjega pečata ni pustil, čeprav je v mlajših selekcijah tako obetal. Bil je evropski prvak s kadeti (2003), mladinci (2005, tudi MVP turnirja v Beogradu) in mlajšimi člani (2006, 2007). Na EP U20 leta 2006 v Novi Gorici je bil izbran v najboljšo peterko prvenstva, kjer je tvoril udaren dvojec z Milošem Teodosićem.
V spominu bo ostal kot eden največjih talentov srbske košarke, ki pa nikoli ni postal tudi eden večjih srbskih košarkarjev.
