Goran Dragić je onkraj velike luže prehodil dolgo in trnovo pot. Dolgo je bil eden (naj)bolj podcenjenih igralcev v ligi. Na naboru leta 2008 je bil izbran šele kot 45. po vrsti, in ko je prvič odšel čez lužo, so številni dejali, da bo kmalu nazaj. Z repom med nogami. Ko ni ravno prepričljivo začel svojega NBA-poglavja, je neki ameriški analitik zapisal, da gre najbrž za najslabšega igralca v ligi, in pri tem skoval zbadljivo oznako »Goran Tragic«.
A vsi ti oporečniki, kritiki in nejeverni Tomaži so se morali slej ko prej ugrizniti v jezik. Dragić je namreč v najmočnejši košarkarski ligi vztrajal kar 15 sezon. Petnajst sezon, 1008 tekem, 13.448 točk.
Velikih večerov v njegovi izjemni karieri ni manjkalo. Morda najprej pride na misel tisti septembrski večer leta 2017 v Istanbulu. Prvi polčas finala EuroBasketa, ko je zmaj bruhal ogenj. To je bilo njegovo reprezentančno remekdelo, njegova Mona Liza. Srbsko obrambo je seciral pri živem telesu – 26 točk v prvem polčasu. »Dracarys!«, kot je v Igri prestolov svojemu zmaju ukazala Daenerys Targaryen – in za njim je ostala požgana zemlja. To je bila resnično Night of the Dragon, Zmajeva noč.
A morda to še ni bil njegov največji večer v karieri. Ta se je zgodil prav na današnji dan pred petnajstimi leti, ko je njegova NBA-pot šele dobivala zagon. Tretja tekma polfinala zahodne konference 2010 med njegovim Phoenixom in San Antonio Spursi. Na eni strani dinastija Spursov s Timom Duncanom, Tonyjem Parkerjem in Manujem Ginobilijem, na drugi Steve Nash, Amar’e Stoudemire in Grant Hill. V zadnji četrtini pa so vsi ti velikani igre oder prepustili fantu iz Kosez, ki je dan prej praznoval 24. rojstni dan.
V tistih dvanajstih minutah je Dragić dosegel – reci in piši – 23 točk. Zadel je 10 od 13 metov iz igre, vključno s petimi trojkami iz prav toliko poskusov. Vse to proti moštvu, ki ga je dve leti prej izbralo na naboru – in to sredi njihove domače dvorane. Sunsi so slavili s 110:96 in povedli s 3:0 v seriji. »Mislim, da lahko mirne vesti rečem, da je bila to bržkone najboljša predstava v četrti četrtini, kar sem jih kdajkoli videl v končnici,« je povedal njegov soigralec Grant Hill. Pa verjemite – Hill jih je videl veliko. Ogromno.
Mentor Nash je žarel od ponosa, komentator pa je med Dragićevo rapsodijo večkrat ponovil eno samo besedo: Unbelievable. Neverjetno.
Ducat minut, ki so za vedno spremenile kariero Gorana Dragića. Večer, ko smo pokopali »Tragica« in ko se je iz pepela dvignil »Dragon«.
