Je to konec evrolige? Vrag je odnesel šalo, kam pa bo odneslo Cedevito Olimpijo?

Okostje projekta ostaja nespremenjeno. Evropsko divizijo lige NBA naj bi sestavljali bogati klubi (bodisi že obstoječi bodisi na novo ustanovljeni) v velikih mestih. Košarkarska tradicija pri tem niti nima pomembne vloge, velikost tržišča, infrastruktura, tržni potencial in podobni ekonomski kazalci pač.

Danes že zelo podrobni zapisi pomembnih mož omenjajo 11 evropskih mest, v katerih naj bi evropska različica lige NBA zagnala kolesje. Če mislite, da je med njimi tudi Ljubljana, se kakopak krepko motite, na seznamu, denimo, ni niti Beograda, ki z vselej nabito polno Areno ustvarja (vsaj navijaško) podobo današnje evrolige.

Gre za Madrid, Barcelono, München, Berlin, Milano, Rim, London, Manchester, Pariz, Atene in Istanbul. Izbor je vsaj v primeru Manchestra sila nenavaden, a eden od kriterijev je bila prisotnost najvišje nogometne klubske ravni v mestu in s tem možnost (jasno, predvsem finančne) povezanosti nogometnega in košarkarskega velikana oziroma pospešena gradnja blagovne znamke. Veliko kapitala in še enkrat veliko kapitala prinese ogromno kapitala. Skratka, kopičenje kapitala ...

Po takšnem receptu ne bi bilo težko praktično preko noči do višav dvigniti košarkarske ekipe Reala in Barcelone, ki sta pravzparav že zdaj evropska velikana, a tudi Bayerna, PSG-ja, Manchestra Cityja ... itd.

Ko gre za francosko prestolnico, sta možnosti dve. Po prvi bi liga NBA gradila na temelju obstoječega kluba Paris Basketball (tudi z zajetnim vložkom katarske družbe Qatar Sports Investments), po drugi pa bi PSG oziroma bogati arabski investitorji zgradili še košarkarski PSG. Do prvega sestanka med komisarjem lige NBA Adamom Silverjem in katarskim šejkom Naserjem Al-Kelaifijem je prišlo že januarja.

"Izrazili smo zainteresiranost za ta projekt," so sporočili iz pariškega kluba in potrdili, da v primeru prihoda lige NBA v Evropo želijo biti zraven. O tem, da so Parižani nadvse resno pristopili k projektu, v teh dneh poročajo domala vsi eminentni francoski mediji.

Informacij o zahtevnem projektu je sicer več, ločiti zrno od plevela pa v tem trenutku še vedno sila zahtevno delo. Po nekaterih govoricah naj bi v ligi NBA resno razmišljali o štirih že obstoječih evroligaših, ki so izrazili pripravljenost dosedanje evropsko tekmovanje zamenjati za evropsko divizijo lige NBA. To so Real, Barcelona, Fenerbahče in Asvel. Slednji (Lyon), denimo, ni del prej omenjenih 11 velikih mest.

Tretja različica projekta govori o 16 udeležencih, med katerimi naj bi bili pomešani največji in najbogatejši že obstoječi evroligaši in novonastali klubi, ki bi nastali s pomočjo močnega kapitala.

Precej odprtih vprašanje je glede lastništva tekmovanja, kdo od deležnikov bi bil delničar in v kakšnih deležih. Kakšna bi bila v tem pogledu vloga liga NBA? Kdo bi imel glavno besedo? Po nekaterih predvidevanjih bi moral klub za udeležbo v tovrstni ligi zbrati 500 milijonov dolarjev. Smo že omenili, da Ljubljane (in s tem Cedevite Olimpije) ni v načrtih za evropsko ligo NBA?

In časovni okvir? Verjetno je napoved, da bi lahko evropska liga NBA zaživela v sezoni 2026/27 preveč optimistična, ampak tisti, ki v rokah držijo škarje in platno, tako mislijo.

Morda se bo iz tresoče gore (prosto po pregovoru) na koncu rodila le miš. Če pa potres prav zares zamaje obstoječe temelje evropske klubske košarke, potem se lahko upravičeno vprašamo, kaj se bo zgodilo z evroligo? V scenariju 'vsi en korak naprej' bomo v Stožicah nemara res spet gledali evroligaške dvoboje. Jasno, brez Reala, Barcelone, Fenerbahčeja ... itd.