A če je že treba izbrati pet največjih favoritov za osvojitev naslova v ligi NBA, potem se nam zdijo predstavljeni tisti, na katere bi sami položili denar, če bi nas kdo prisilil v to. San Antonio, Cleveland, Oklahoma City, Chicago, Los Angeles Clippers, ne nujno v tem vrstnem redu.
SAN ANTONIO SPURS: Spet so stari in spet presneto dobri
Lanska sezona je bila izjemna. Izkupiček 62 zmag in 20 porazov v rednem delu, nato končnica, v kateri se jim je praktično le Dallas zares postavil po robu. Ne le peti naslov prvaka, predvsem igra, s katero so Ostroge prišle do njega, je navdušila. Nekaj mesecev pozneje se v novo sezono podajajo s praktično enakim moštvom, še največ sprememb je bilo v trenerskem štabu, kjer sta zdaj med pomočniki Gregga Popovicha tudi Ettore Messina in prva ženska s trenersko pogodbo v ligi NBA, Becky Hammon.
Kaj bi lahko bilo drugače kot prejšnjo sezono, če je ekipa ostala enaka? Prav nič ali vsaj ne veliko. Tony Parker, Tim Duncan in Manu Ginobili so resda spet leto dni starejši, a leta jim očitajo in pripenjajo kot minus že vrsto sezon, pa jim vsakič znova odgovarjajo na parketu. In tu je še Kawhi Leonard, MVP zadnjega finala, ki je mlad in še vedno napreduje.
CLEVELAND CAVALIERS: Izjemni posamezniki tudi že prava ekipa?
Prva misel mnogih: prišel je LeBron James, prvi igralec sveta, prišel je Kevin Love, eden od petih ali vsaj desetih najboljših na planetu, ostal je Kyrie Irving, MVP svetovnega prvenstva. Fantastična, nepremagljiva trojka, z njo so Konjeniki prvi favoriti za naslov. Pa so res? Kralj James je z vrnitvijo domov povzročil še večjo evforijo, kot je v Clevelandu vladala v njegovem prvem obdobju igranja zanj.
Takrat je Konjenike v smeri Miamija zapustil sredi poti proti naslovu prvaka, ki ga je – in to ne enega, ampak dva – nato osvojil z Vročico. V Clevelandu nanj še čakajo, mnogi so prepričani, da le še do junija naslednje leto. A tudi v Miamiju Jamesu ni uspelo že v prvem letu, tudi tam se je bilo treba najprej dobro uigrati, zložiti kocke, ki so na svoje mesto sedle v drugi sezoni. Košarka ni le spraviti skupaj nekaj izjemnih igralcev in navijači Clevelanda morajo to upoštevati.
OKLAHOMA CITY THUNDER: Po enem na vrhu, drugega ne omenjajte
Znašla se je v izbrani peterici, čeprav je poškodovan prvi zvezdnik ekipe in drugi najboljši košarkar sveta Kevin Durant. Izpustil bo prvi del sezone, koliko časa ga ne bo zaradi zloma kosti v stopalu, še ni znano. Tvegali smo in Oklahoma City vseeno postavili v najožji krog kandidatov za naslov, ker računamo, da pri zdravljenju ne bo prišlo do zapletov ter bo vrnitev potekala po načrtu.
Jasno je, da se mora ekipa brez najboljšega moža prebiti skozi prvi mesec sezone ali dva, ne zaostati preveč za najboljšimi v konferenci in potem v polni postavi startati na naslov, za kar ima kapaciteto. Russell Westbrook bo tisti, od katerega bo seveda odvisno največ, zdaj bo lahko v polni meri pokazal, kako velik igralec je tudi takrat, ko ob sebi nima Duranta. Scenarija z njegovimi dodatnimi težavami v Oklahoma Cityju raje ne omenjajo in dobro vedo, zakaj ...
CHICAGO BULLS: Z Rosom po naslov – tretji poskus
Derrick Rose je največji nesrečnik zadnjih dveh sezon, posledično tudi Chicago. Prvi igralec Bikov je obe izpustil zaradi poškodbe kolena, vsakič so se skupaj z njegovo smolo v hipu sesule tudi sanje Chicaga, da bi se vmešal v boj za naslov. Trener Tom Thibodeau zdaj upa in moli, da letos z Rosom ne bo nič narobe. Če ne bo, tako on kot vsi drugi vedo, da bo Chicago visoko. Že samo z zdravim Rosom so Biki povsem druga ekipa, to velja zlasti za napadalni del.
Prejšnji dve sezoni so še kako pogrešali prispevek organizatorja igre, obakrat so bili med najslabšimi napadalnimi moštvi. Da se to nikakor ne bi ponovilo, so ob Rosu poskrbeli še za dodatno zagotovilo: iz Lakersov je prišel Pau Gasol. Čeprav Španec ni več tisto, kar je bil, pomeni okrepitev že tako močnega moštva. Zdaj napad ne bi smel biti problem, obramba pa je tako ali tako zaščitni znak Bikov.
LOS ANGELES CLIPPERS: Nov lastnik, drugačna energija, dozorelost
Poleti so bili dolgo časa v središču pozornosti, a ne zaradi tega, ker bi na veliko kupovali ali prodajali, pač pa zaradi dogajanja okrog lastništva. Donald Sterling je zaradi rasističnih opazk moral prodati klub, ki ga je imel v lasti od leta 1981. Clippersi so zadihali na novo. Večinoma temnopolti igralci in prav tako temnopolti trener Doc Rivers so si oddahnili, saj je bilo jasno, da sodelovanje, če bi Sterlinga ostal v klubu, ni bi bilo več mogoče, vprašanje je, kako bi se to kazalo na parketu.
Zdaj se spet lahko vprašamo, kako se bo odrazilo na igrišču to, da je zavel nov veter, da je ekipa dobila dodatno energijo. Kaj bo to pomenilo ob dejstvih, da je Chris Paul najboljši organizator igre v ligi, torej na svetu, in da se je Blake Griffin vse poletje povsem zdrav pripravljal na sezono, kar se je zgodilo morda drugič ali tretjič. Zdi se, da so Clippersi zreli za največje stvari.
