Kot piše ugledni novinar zagrebških Sportskih novosti Tvrtko Puljić, je trenutno najverjetnejša opcija, da se trenerju Josipu Sesarju ponudi sporazumna prekinitev pogodbe, ki jo ima še za naslednjo sezono, isto pa velja še za dobršen del igralcev. Prišel bo nov trener, precej novih igralcev, ob upanju, da bo ABA liga popustila in dovolila Ciboni, da ji ob predvideni širitvi lige na 20 ekip ne bo potrebno plačati povabila k sodelovanju, saj je iz nje izpadla po dveh porazih z Ilirijo. Mesto Zagreb bi jo tako zadržal kot nosilko kvalitete košarke v Zagrebu. Direktor bi ostal Tomislav Šerić, ki bi se občasno ukvarjal tudi s športno politiko, ker mu je to všeč, v svetu kluba pa bi sedeli ljudje, ki jih nihče ne pozna in ki so pred več kot dvema letoma klubu nakazali približno milijon in pol evrov. Kar je precej manj, kot je klubu v tem obdobju dala Tomaševićeva mestna oblast, ki pri klubu nima nikogar... Spet pa se bo govorilo o vrnitvi Cibone na stare steze slave ter da se takšna sezona več ne sme ponoviti. Vse je torej isto, kot pred letom dni.
Cibona je trenutno na resnem mejniku, pred njo sta le še dve opciji. Ena je, da bi mesto Zagreb razrešilo čudne odnose v klubu, ki ni samo mestna institucija, ampak projekt, v katerega je mesto vlagalo resen denar. Agonija kluba se je sicer začela leta 2006, ko jim je takratni župan Milan Bandić vzel glavnega pokrovitelja in ga usmeril v Snežno kraljico, tekmo smučarskega svetovnega pokala na Sljemenu. Sedanji župan Tomislav Tomašević za razliko izpred štirih let zdaj precej več ve o Ciboni. Pred volitvami je že dejal, da je situacija v klubu že predolgo težka. Skupino, ki je zavladala klubu, lahko zavre samo mestna oblast. Morda so ti ljudje v nekem trenutku Tomaševiću celo ustrezali, ko so jim iz ust padali bomboni in ko so obljubljali, da bodo uredili situacijo v klubu, ker župan takrat tega ni mogel.
Druga opcija je stečaj, do katerega bi lahko prišlo hitreje, kot marsikdo misli. To se bo zgodilo, če se na klubskem računu pojavi nekaj sto tisoč evrov neplačanih računov. Cibona dolgove še naprej ustvarja. V primeru stečaja nihče ne bo dobil denarja. Verjetno se bo klub z nekom združil, zamenjal račun in z novim, čistim računom nadaljeval naprej. Sliši se odvratno, a ne bi bili niti prvi niti zadnji, ki bi to naredili. V tem trenutku je celo nejasno, zakaj se to ni že zgodilo.
Tomislav Tomašević ima zdaj priložnost popraviti, kar se še da popraviti. Ni njegova krivica, a Cibona je še vedno na piedestalu tega, kar je Zagreb. Ali pa je ne bo. Takšne, kot je zdaj, niti ne potrebujemo, zaključuje Puljić.
