Zmaji so po preobratu v zaključku tekme v Solunu na kolena spravili Aris, potem pa po vrsti položili orožje pred Budućnostjo doma, Hapoelom iz Jeruzalema doma, Crveno zvezdo v gosteh, Bourgom doma in pred dnevi še z Zadrom v polnih Jazinah. Ves ta čas so močno podhranjeni (predvsem) na položaju centra, Kurpolentni Nigerijec Derek Ogbeide je namreč po nekaj zaporednih nekajminutnih nastopih praktično brez statistike dokončno zapustil Ljubljano.
Vrzel na igralnem položaju številka pet je sicer le eden od razlogov za neprepričljiv začetek sezone v Stožicah, odkar so Ljubljančani v spregi z zagrebško Cedevito začeli pisati novo zgodbo.
##PAIDBREAK##
Dejstvo je, da je v zeleno-belem igralskem mozaiku (kljub na papirju solidnem izkupičku v evropskem pokalu) marsikaj narobe ali, bolje rečeno, ni v najlepšem redu – od zdravstvenih težav glavnega trenerja, kar se je Cedeviti Olimpiji primerilo že drugo zaporedno leto, do – nemara posledično – (pre)pogostih črnih lukenj v igri, ki odnašajo zmage.
Stari obraz – novi obraz?
Da bo ekipa za nadaljevanje sezone prej ali slej okrepljena z novim centrom, je bolj ali manj jasno. Da pa bo to hercegovski veteran Andrija Stipanović, ki v tem trenutku (še) nosi dres evropskega tekmeca zeleno-oranžnih Lietkabelisa, si ne bi nihče mislil. Na precejšnjo verjetnost vrnitve košarkarja v Stožice po petih letih opozarjajo nekateri specializirani košarkarski portali v košarkarjevi domovini.
Stipanović, ki je bil član Cedevite Olimpije v prvi sezoni po združitvi Cedevite in Petrola Olimpije, bo čez en mesec dopolnil 38 let, poleti je po nekajletni avanturi v Romuniji tako rekoč že obesil košarkarske copate na klin, potem pa je prišel klic iz Panevėžysa. Tam so nujno potrebovali kratkoročno zamenjavo za poškodovanega Američana Justina Briggsa in Stipanovića prepričali v podpis dvomesečne pogodbe. Ta se bo kmalu iztekla, o njem pa so, zanimivo, pred dnevi razmišljali celo vodilni možje zagrebške Cibone.
Stipanović za Lietkabelis v litovskem prvenstvu v povprečju dosega 7,3 točke in 4,7 skoka, še uspešnejši pa je v evropskem pokalu, kjer 11 točkam dodaja 6 skokov na tekmo. Na tekmi v Stožicah je bil denimo s 13 točkami najboljši strelec svoje ekipe in, zanimivo, v tem pogledu presegel seštevek obeh Olimpijinih centrov – Ogbeideja ter Gebena.
Morda bi v Mostarju rojen nekdanji reprezentant BiH v tem trenutku, kljub letom, predvsem na izkušnje in rutino ter poznavanje kluba in okolja, kamor prihaja, ekipi res lahko dal več, kot je dal Nigerijec, morda celo tudi več, kot daje Litovec. Morda. A na drugi strani vendarle ni veliko Olimpijinih navijačev, ki bi podpisali takšno kadrovsko rešitev. Angažiranje 38-letnega veterana, ki je poleti razmišljal o koncu igralske poti, javnosti vendarle ne daje pravih razlogov, da bi verjeli v prenovljeno, svežo, navdihujočo košarkarsko zgodbo v Stožicah. Žal.
Cedevito Olimpijo pred reprezentančnim premorom čakata še gostovanje v Valencii, ki v evropskem pokalu še edina ni izgubila tekme, in pri kateri je skoraj dve desetletji deloval športni direktor zmajev Chechu Mulero, ter domača tekma z Mego.
