Pri Cedeviti Olimpiji je spet leto nič. Znova je bilo to poletje, ko se je skoraj vse začenjalo od začetka. Težko rečemo, da tega nismo vajeni, saj je bilo praktično v vseh dosedanjih sezonah od združitve ljubljanskega in zagrebškega kluba enako. Remont ekipe in/ali štaba je pač v Stožicah (edina) stalnica. No, poleg upanja, da bo prihajajoča sezona tista prava, uspešna.
Letos pri tem niti ne bi smelo biti velikih težav. Porazna sezona v eurocupu s serijo izgubljenih tekem in eno samo zmago ter izpad v četrtfinalu lige ABA, ko je bila Mega dvakrat zanesljivo boljša, bo težko ne preseči. V prejšnji sezoni je šlo od začetka vse narobe. 'Eksperiment' s Simonejem Pianigianijem na klopi se je povsem ponesrečil. Bile so tudi objektivne okoliščine, ki so pripomogle k takemu razpletu – in včasih se res zdi, da je bila Cedevita Olimpija 'rojena' pod nesrečno zvezdo –, a glavni problem je bil vseeno strateg, ki je veliko govoril, a povedal malo. In to očitno velja tako v komunikaciji z novinarji kot igralci. Tisto prvo bi že nekako preživeli, ekipa pa je nekaj drugega. Ta ni funkcionirala, vedno znova je bil občutek, da so se igralci dobili pet minut pred tekmo, izpod stropa dvorane v Stožicah pa se je tudi videlo, da na parketu med njimi ni nikakršne kemije. Brez tega pa seveda ne gre.
Prejšnja sezona, ki naj bi bila prehodna in začetek novega obdobja, je bila preprosto udarec mimo, da ne rečemo kakšne težje besede. Tudi v klubu so precej hitro spoznali, da vse skupaj vodi v prepad in začeli iskati rešitve. Triletna pogodba s Pianigianijem je bila pri tem velika utež, ki je stvar otežila in zavlekla. Ko je končno prišlo do razhoda, je kot 'gasilec' vskočil Zoran Martić, vodstvo pa je naprej iskalo rešitev za novo sezono. Športni direktor Vlado Ilievski je bil brez vpliva na pomembne odločitve praktično od začetka svojega mandata, tudi zanj se je kmalu bolj ali manj vedelo, da po sezoni odhaja. V teoriji je bilo tako, v klubu pa ga ni bilo že pred njenim koncem, prisotnost je bila v bistvu nepotrebna in kvečjemu moteča obema stranema.
##PAIDBREAK##
Z Mitrovićem poslali sporočilo
Že pred koncem je v sedlo tudi že sedel njegov naslednik Chechu Mulero. Glede na to, da je bil Ilievski še na plačilnem seznamu, je do zaključka sezone delal v ozadju, ne da bi se kazal v javnosti, potem pa tudi uradno prevzel vodenje športne politike kluba. No, trenerja so v Stožicah začeli iskati še pred dogovorom s Špancem, ki si je ime ustvaril zlasti v Valencii. Aleksandar Džikić je bil prvi 'pik' za prevzem moštva, a so se stvari odvile drugače, Srb ni še drugič sedel na klop Olimpije. Izbor je nato padel na Zvezdana Mitrovića, črnogorskega strokovnjaka z zelo dobrim 'pedigrejem'. Pravzaprav je bil podpis z Mitrovićem poteza, ki so se ji priklonili številni na teh področjih. Gre za trenerja, ki bi ga na svoji klopi rad videl tudi marsikateri močnejši klub od ljubljanskega, in Cedevita Olimpija je kar malo presenetila z njegovim angažiranjem. Hkrati je s tem pokazala, da 'še miga', da po silnem razočaranju v pretekli sezoni (in še kakšni prej) res želi narediti ne enega, pač pa dva ali več korakov naprej. Prihod trenerja, kot je Mitrović, ki je z Monacom leta 2021 osvojil eurocup in postal trener leta v njem, takoj dvigne ugled kluba, hkrati je to vaba za kakšnega igralca, ki sicer morda ne bi prišel v Ljubljano.
Ne vemo, če je tudi med novinci kakšen tak, ki sicer ne bi podpisal z Olimpijo, če ne bi bilo tu Mitrovića, vemo pa, da je novincev veliko. Ekipa je skoraj povsem nova, kar je logično, glede na to, da sta si jo Mitrović in Mulero želela oblikovati po svojih željah - in glede na sredstva, ki sta jih imela za to na voljo, seveda. V klubu so med prejšnjo sezono ves čas poudarjali, da je ta nekako prehodna in da bodo v naslednji spet povišali sredstva za ekipo. V njej so od lani ostali le štirje igralci: Jaka Blažič, Rok Radović, Gregor Glas in DJ Stewart. Ni več Alena Omića, ni več Zorana Dragića, ni več niti Eda Murića, ki je bil zraven vse od združitve. Vsi drugi igralci so novinci, to so slovenska reprezentanta Aleksej Nikolić in Bine Prepelič, Žiga Daneu, Američani Devin Robinson, Devante' Jones in Brynton Lemar, Litovec Martinas Geben, Nigerijec Derek Ogbeide ter Hrvat Lovro Gnjidić, ki je povratnik v Stožice.
Spet se bo igrala obramba
To je zasedba, s katero se bo Olimpija podala v sezono vračanja ugleda v eurocupu in vrnitve med najboljše štiri v ligi ABA. Prvo se zdi lažja naloga, po lanskem debaklu v Evropi pot lahko vodi samo navzgor. V ligi ABA se zdi, da bosta Partizan in Crvena zvezda spet v svoji ligi, ob Budućnosti, ki je tradicionalno v polfinalu, pa se je zdaj pojavil še Dubaj, ki seveda v ligo ni vstopil zato, da bi se boril za sredino lestvice. Toda, tudi pri Cedeviti Olimpiji dobro vedo, da si praktično ne smejo privoščiti še enega leta brez polfinala. Mitrović sicer še nikoli ni vodil ekipe v ligi ABA, a seveda odlično pozna razmere in igralce tu, v nasprotju s Pianigianijem, ki je bil na Jadranu kot slon v trgovini s porcelanom.
Že pripravljalne tekme in dvoboj za superpokal so pokazali nek nov obraz zmajev, ki bodo v tej sezoni igrali obrambo. Tisto pravo obrambo, kakršno smo v prejšnji sezoni videli zelo poredko. Pri Mitroviću ne bo popuščanja, igralci vedo, kaj zahteva, in da je igranje obrambe pogoj za minute na parketu. Občutek je, da v tej sezoni ne bi smelo biti vprašanje zmagovati na 'malih' tekmah, da tudi kakšna sicer neugodna gostovanja ne bi smela predstavljati problema, vsaj ne prevelikega. Kot se zdi, bo Cedevita Olimpija moštvo, ki bo točno vedelo, kako se postaviti proti tekmecem, ki bo imelo jasno določen sistem in ki ga ne bo lahko streti. Seveda nas vse zanima, ali bo ta Olimpija sposobna še česa več, ali oziroma v kakšni meri bodo zmaji lahko konkurenčni tudi evroligaškima Zvezdi in Partizanu.
Glede na to, da je ekipa sestavljena skoraj povsem na novo, bo med sezono še napredovala, ko se bodo igralci povsem spoznali oziroma začutili v igri. Začetni vtis ni slab, nasprotno, daje upanje, da bi se sezona lahko razvila v pravo smer. Morda ta ekipa nima igralca ekstra klase – kar tako ali tako sploh ni nujno minus –, so pa v njej številni zelo dobri igralci, ki so povezani v pravo ekipo lahko zelo nevarni. Na koncu tudi uspešni, in to je tisto, po čemer hlepijo v vodstvu. Želijo si evforije, kakršna je bila nekaj tednov v sezoni 2021/22. Jasno pa je, da bodo navijači prišli z zmagami in nastavki zanje so solidni. Vsaj navzven je občutek, da so bile v prejšnjih mesecih s strani vodstva narejene nekatere dobre poteze. Zdaj so na potezi Mitrović in igralci.