Spet slaba tekma Olimpije v Novem mestu, posebej napad je bil porazen.
Nezadovoljen nisem le z napadom, ampak predvsem z odnosom. Vseskozi se ponavlja isto. Ko vidijo tablo Novo mesto, gredo hlače dol. Ne vem ... Očitno je taka ekipa. V taktičnem smislu ne morem narediti nič, če igralci pridejo sem s strahom, potem pa se še ne držijo dogovora in načrta igre, ki smo si ga zadali. Igrajo vsak po svoje. To smo v Novem mestu, ko sem pride Olimpija, videli že neštetokrat in se še kar ponavlja. Kot kaže, bo treba narediti malo bolj karakterno ekipo. Čestital bi Krki, ki je igrala precej bolj čvrsto, Novomeščani so šli v tekmo z večjo željo kot moji igralci, zato so tudi zasluženo zmagali.
Že začetek se je izkazal za odločilnega, ko je Halilović počel, kar je hotel. Je bilo to taktično presenečenje?
Je bilo. Toda povejte mi nekaj. Če Halilović nima dobrega meta in imamo pod košem Omića z 215 centimetri v primerjavi s Halilovićevimi 205 centimetri, ta pa mu 'dela risanke', kdo je tu kriv? Treba je vprašati Omića. Rad bi igral na vrhunski ravni, a se mora malo zamisliti. Saj je bil drugi polčas boljši, a vseeno ... Halilović je z njim delal, kar je hotel. To je bilo ključno, ker so Novomeščani dobili samozavest, vseskozi so imeli vodstvo, mi pa smo se nekajkrat vračali, a nikoli znali zares preobrniti rezultata, in končalo se je, kot se je.
Spet so igralci veliko metali za tri, čeprav met ni šel.
Da, a tudi za dve točki smo zadeli le 11 metov, v prvem polčasu pa imeli enako število metov za dve in tri točke. Trojke preprosto moraš metati, ker so Novomeščani vsi zbiti pod košem v raketi in ti pustijo metati, če ne zadeneš. Kar ponujajo ti, češ, vrzi še enkrat. In moji igralci niso zadevali, posledično pa so izgubili samozavest. Vsi tisti, ki bi morali nositi največje breme, so odpovedali. Tujci so bili katastrofalni v metu trojke, enako Prepelič. Slednji je tekmo že začel zelo bojazljivo in sem ga moral dvakrat, trikrat zamenjati, da je sploh prišel v ritem.
Tudi pod košem je bilo veliko napak, zgrešenih zicerjev.
Tako je, tudi prejetih blokad in tako dalje. To je vse posledica tega, da smo igrali premehko. In trener tu nima kaj narediti. Razmišljam, kaj naj še storim. Naj pripeljem še psihologe, naj sam delam še na psihologiji? Ne morem, tudi jaz sem le človek. Delamo na parketu, tudi nekaj na psihi, a igralci so na koncu tisti, ki morajo igrati s srcem, ki si morajo želeti zmage, priti v Novo mesto z željo, da prekinejo tradicijo porazov. Razočaran sem, ker sem mislil, da je drugače, da smo začeli igrati boljše. Igralce lahko učiš taktično-tehničnih zadev, ne morem pa jim dati tistega, saj veste, o čem govorim. Če ima igralec premajhna, ima pač premajhna, zrasla mu ne bodo. Kot kaže, imam preveč takih igralcev, ki imajo premajhna, na žalost.
Je bilo. Toda povejte mi nekaj. Če Halilović nima dobrega meta in imamo pod košem Omića z 215 centimetri v primerjavi s Halilovićevimi 205 centimetri, ta pa mu 'dela risanke', kdo je tu kriv? Treba je vprašati Omića. Rad bi igral na vrhunski ravni, a se mora malo zamisliti. Saj je bil drugi polčas boljši, a vseeno ... Halilović je z njim delal, kar je hotel. To je bilo ključno, ker so Novomeščani dobili samozavest, vseskozi so imeli vodstvo, mi pa smo se nekajkrat vračali, a nikoli znali zares preobrniti rezultata, in končalo se je, kot se je.
Spet so igralci veliko metali za tri, čeprav met ni šel.
Da, a tudi za dve točki smo zadeli le 11 metov, v prvem polčasu pa imeli enako število metov za dve in tri točke. Trojke preprosto moraš metati, ker so Novomeščani vsi zbiti pod košem v raketi in ti pustijo metati, če ne zadeneš. Kar ponujajo ti, češ, vrzi še enkrat. In moji igralci niso zadevali, posledično pa so izgubili samozavest. Vsi tisti, ki bi morali nositi največje breme, so odpovedali. Tujci so bili katastrofalni v metu trojke, enako Prepelič. Slednji je tekmo že začel zelo bojazljivo in sem ga moral dvakrat, trikrat zamenjati, da je sploh prišel v ritem.
Tudi pod košem je bilo veliko napak, zgrešenih zicerjev.
Tako je, tudi prejetih blokad in tako dalje. To je vse posledica tega, da smo igrali premehko. In trener tu nima kaj narediti. Razmišljam, kaj naj še storim. Naj pripeljem še psihologe, naj sam delam še na psihologiji? Ne morem, tudi jaz sem le človek. Delamo na parketu, tudi nekaj na psihi, a igralci so na koncu tisti, ki morajo igrati s srcem, ki si morajo želeti zmage, priti v Novo mesto z željo, da prekinejo tradicijo porazov. Razočaran sem, ker sem mislil, da je drugače, da smo začeli igrati boljše. Igralce lahko učiš taktično-tehničnih zadev, ne morem pa jim dati tistega, saj veste, o čem govorim. Če ima igralec premajhna, ima pač premajhna, zrasla mu ne bodo. Kot kaže, imam preveč takih igralcev, ki imajo premajhna, na žalost.
Če ima igralec premajhna, ima pač premajhna, zrasla mu ne bodo. Kot kaže, imam preveč takih igralcev, ki imajo premajhna, na žalost.
Igralcem kritike ne pridejo do živega?
Ne. In to je velik problem, pri katerem bi potreboval pomoč. Le vzdigujemo jih, nikoli pa ne udarimo po njih. Nočem podcenjevati Šentjurja, Rogaške, Zlatoroga, s katerim smo tako ali tako izgubili, Grosupljega ... A če ste igralci Olimpije, je tekma v Novem mestu prava za vas in tu se pokažite, da vas vidimo. Tisti, ki mislijo, da so igralci in bi radi v tujino ter bili nosilci, naj pogledajo, koliko je kdo od njih dal na tej tekmi. Lahko je govoriti: 'Jaz bom šel v ligo NBA'. Da, tudi mi bomo šli, kajne? Treba je biti realen in iti stopnico za stopnico. Takšne tekme pa so tiste, na katerih se lahko pokaže, ali si pravi ali nisi. In tu še ni posebnega pritiska gledalcev, kot je na gostovanju v Beogradu pri Partizanu pred polno dvorano. Spet se je pokazal negativni karakter ekipe. Saj so postali dober kolektiv, a individualni karakter pri vsakem posamezniku ni pravi, zato se ne spustijo v boj, 'pretep'. Razen Jagode (Goran Jagodnik, op. p.), ki je naredil pravi prekršek, ali pa v nekem obdobju Dino (Murić, op. p.).
Kako po taki tekmi dalje? Kako v naslednjo tekmo s Krko, na kateri bo recimo nasproti stal še Hukić?
Saj, kaj še narediti? Tokrat je bil načrt, da krenemo v tekmo agresivno, ostro, ne pustimo lahkih košev, dobili pa smo osem zelo lahkih. Kaj naj naredim? Naj koga zamenjam? Dam hladiti Omića ali Prepeliča? Vemo, da nista zelo kakovostna v obrambi, a treba je vsaj pokazati željo. Moja ekipa je bolj napadalno usmerjena kot obrambno. Če imam na igrišču bolj obrambno nastrojene igralce, potem imam težave v napadu, vseskozi je treba dajati na tehtnico, koga poslati na parket.
Ne. In to je velik problem, pri katerem bi potreboval pomoč. Le vzdigujemo jih, nikoli pa ne udarimo po njih. Nočem podcenjevati Šentjurja, Rogaške, Zlatoroga, s katerim smo tako ali tako izgubili, Grosupljega ... A če ste igralci Olimpije, je tekma v Novem mestu prava za vas in tu se pokažite, da vas vidimo. Tisti, ki mislijo, da so igralci in bi radi v tujino ter bili nosilci, naj pogledajo, koliko je kdo od njih dal na tej tekmi. Lahko je govoriti: 'Jaz bom šel v ligo NBA'. Da, tudi mi bomo šli, kajne? Treba je biti realen in iti stopnico za stopnico. Takšne tekme pa so tiste, na katerih se lahko pokaže, ali si pravi ali nisi. In tu še ni posebnega pritiska gledalcev, kot je na gostovanju v Beogradu pri Partizanu pred polno dvorano. Spet se je pokazal negativni karakter ekipe. Saj so postali dober kolektiv, a individualni karakter pri vsakem posamezniku ni pravi, zato se ne spustijo v boj, 'pretep'. Razen Jagode (Goran Jagodnik, op. p.), ki je naredil pravi prekršek, ali pa v nekem obdobju Dino (Murić, op. p.).
Kako po taki tekmi dalje? Kako v naslednjo tekmo s Krko, na kateri bo recimo nasproti stal še Hukić?
Saj, kaj še narediti? Tokrat je bil načrt, da krenemo v tekmo agresivno, ostro, ne pustimo lahkih košev, dobili pa smo osem zelo lahkih. Kaj naj naredim? Naj koga zamenjam? Dam hladiti Omića ali Prepeliča? Vemo, da nista zelo kakovostna v obrambi, a treba je vsaj pokazati željo. Moja ekipa je bolj napadalno usmerjena kot obrambno. Če imam na igrišču bolj obrambno nastrojene igralce, potem imam težave v napadu, vseskozi je treba dajati na tehtnico, koga poslati na parket.
