Tudi trener Aleš Pipan je dejal, da o zadnjem srečanju zeleno-belih v prvem delu evropskega pokala ni prav veliko za povedati. "Odigrali smo toliko, kot je bilo treba za normalno igro in zmago. Obe ekipi sta bili nekoliko oslabljeni zaradi poškodb, a boljše smo se znašli mi. Odigrali smo agresivno obrambo in poletno v napadu. Vse to je prineslo visoko zmago, ki na koncu ne pomeni nič, razen to, da izraža neko delo in optimizem za naslednje tekme. Vse skupaj smo že pozabili, saj je pred nami težka in pomembna tekma v Novem mestu," je dejal ljubljanski strateg, ki je med svoje varovance minutažo porazdelil enakomerno, da se nihče ni preveč utrudil pred jutrišnjim velikim obračunom s Krko v ligi ABA.
Največjo je odmeril Vasiliju Vučetiću, ki je igral osem minut več kot prej skupaj na štirih tekmah evropskega pokala, na katerih je že dobil priložnost. Že pred dvobojem je bilo jasno, da se bo v sredo preznojil bolj kot običajno. "Manjkal je naš prvi center Omić in nekdo ga je moral nadomestiti. To sva bila jaz in Halil (Kanacević op. p.). Ekipi Rige je manjkalo nekaj igralcev, mi smo dali svoj maksimum in na koncu je izpadlo dobro. Zadovoljen sem, dobil sem priložnost in moral sem jo izkoristiti," je odločno govoril po koncu tekme.
Nimam strahu igrati med člani. Vesel sem, da sem letos dobil priložnost biti v članskem moštvu Olimpije. Od starejših, kot je bil recimo Mirza Begić ali kot je Marko Marinović, se lahko veliko naučim.
Nasploh kljub rosnim letom deluje zelo samozavestno, prav nič ne kaže strahu ali česa podobnega, kar bi mladim igralcem ob prvem letu igranja v članski konkurenci lahko pripisali. "Nimam strahu igrati med člani. Vesel sem, da sem letos dobil priložnost biti v članskem moštvu Olimpije. Od starejših, kot je bil recimo Mirza Begić ali kot je Marko Marinović, se lahko veliko naučim, pridobivam izkušnje in na moči," pravi Vaso, kot ga kličejo soigralci.
V NAPADU (ŠE) NI GLAVNI
V primerjavi z večino od njih ima najdaljši staž v Olimpiji, a do letošnje sezone v ekipah mlajših kategorij, le občasno se je že prej pojavil v postavi članov, praviloma v primeru večjega števila poškodb. V Ljubljano je iz rodnega Vrbasa v Vojvodini prišel leta 2011. "Tu sem začel hoditi v srednjo šolo, zdaj teče že četrta sezona, odkar sem v Sloveniji," pripoveduje v spodobni slovenščini.
Te se bo imel priložnost še dodatno naučiti in jo izpopolniti v naslednjih letih, saj je letos podpisal štiriletno pogodbo z zmaji. Po Paolu Marinelliju je tako postal drugi tuji nadarjeni mladenič, ki ga je Olimpija uspela za dalj časa zvabiti v svoje vrste, s čimer je spet nakazala vrnitev na pota, po katerih je že stopala pred 15 leti. Vučetić je bil kot uspešen srbski reprezentant mlajših selekcij seveda zanimiv tudi najboljšima ekipama iz domovine in nekaterim drugim tujim moštvom, a se je vseeno odločil obljubiti zvestobo Olimpiji. "Tu sem bil že v mladinskem pogonu. Navajen sem življenja v Ljubljani, lepo mi je tukaj in menil sem tudi, da je ostati tu najbolje zame in za moj košarkarski napredek."
Sodeč po videnem, pa ne le v sredo, ni ravnal napačno. Napredek je dejansko viden, in če bo tako nadaljeval, bo Olimpija z njim v naslednjih sezonah dobila zelo spodobnega centra. Seveda pa zadnje ni rekel tudi v tej, posebej če bo igral podobno kot v sredo. "Sem mlad igralec in težko je pričakovati, da bom imel glavno vlogo v napadu. Moja naloga je, da se borim in igram dobro v obrambi," upošteva nenapisano hierarhično lestvico, na kateri pa je predvčerajšnjim kakšno stopničko preskočil ter pridobil simpatije navijačev zeleno-belih, posebej ko je v nizu najprej zadel prosta meta, nato dosegel koš za dve točki, nazadnje pa dal še trojko.
"Trener mi je rekel, naj dam vse od sebe, se borim v obrambi, skačem, zapiram igralca, ki ga krijem. Dejal mi je, naj ne delam nič posebnega, samo dam sto odstotkov od sebe in bo vse v redu," je pojasnil napotke Pipana. In res je bilo vse v redu, celo zelo v redu.
