Hoteli smo mu ponuditi roko, a nas je pogled na njegovo desnico hitro odvrnil od tega. "Saj lahko tudi s to," je Luka Lapornik sam v smehu iztegnil levico. Tudi on je prišel na prvi zbor košarkarjev Krke, čeprav mu rehabilitacija po operaciji zapestja še nekaj časa ne bo dovoljevala (pravih) treningov.
Hoditi po svetu s kovino, ki ti štrli iz roke, ni najbolj enostavno. "Dva, tri dni je bilo nerodno. Navadil sem se, tudi če se kam udarim, ni panike," se je spet zasmejal Lapornik. "Ponoči malo bolj pazim, ampak lahko spim v vseh položajih," je dejal v nagajivem tonu, da nismo bili povsem prepričani, če se v povedanem ne skriva še kakšen drug pomen.
BOLELO OD MARCA
Več kot mesec dni je že, odkar je Luka zapustil priprave reprezentance, ko je postalo jasno, da so težave z zapestjem prehude. "Bolelo me je že vse od marca. Sicer sem lahko igral, povijal sem si roko, da sem ublažil bolečino," je začel pojasnjevati zgodbo, zakaj je moral za koga nepričakovano nenadoma prekiniti vadbo z izbrano vrsto. "Potem je bilo vedno slabše, bolečina ni bila nič manjša, ampak se je le še stopnjevala. Če vsaj ne bi bilo bistvene spremembe, bi morda še potrpel, ker pa je bilo samo še huje, sem vedel, da je nekaj narobe in moram iti na pravi pregled."
Ko pa me je 'odprl', je videl, da je stvar bolj resna, in mi takoj rekel, da do decembra za kaj takega ni možnosti.
HUJE, KOT JE KAZALO
S pravim pregledom je mislil na magnetno resonanco, saj je pred tem že opravil nekaj obiskov pri zdravnikih. "Marca so me že slikali, a na rentgenu ni pokazalo zloma, ultrazvok prav tako ni pokazal, da bi bilo karkoli narobe z vezmi, in takrat sem mislil, da je vse v redu. Na magnetni resonanci pa se je videlo, da imam poškodovane tako vezi kot hrustanec. Sprva še ni kazalo tako hudo, zdravnik mi je rekel, da bom mesec dni po operaciji že lahko treniral. Ko pa me je 'odprl', je videl, da je stvar bolj resna, in mi takoj rekel, da do decembra za kaj takega ni možnosti," je pojasnil, najmanj koliko časa ga še ne smemo pričakovati na igriščih.
NE DELAM PRAV NIČ
Operiran je bil 29. julija, tri tedne že nosi opornico, čakajo ga še naslednji trije s kovinskimi dodatki v roki oziroma na njej. Odstranili mu jih bodo ravno v času, ko bo šlo svetovno prvenstvo h koncu. Priznava, da je bilo nekaj grenkobnega priokusa, ker je bil prisiljen predčasno zapustiti reprezentančni tabor. "Letos bi imel res kar lepo priložnost uvrstiti se v ekipo," je zavzdihnil, a nato takoj dodal: "Tako pač pride. Glavno je, da se bom pozdravil."
To si želijo tudi pri Krki, kjer bodo nestrpno čakali, da se jim spet pridruži. V sredo je prišel pozdravit stare in nove soigralce, a v Novo mesto ga še nekaj časa ne bo. "Trenutno sem doma v Šentjurju in ne delam prav nič. Ko bom brez opornice, bom počasi začel teči, potem pa naprej, stopnjeval bom intenzivnost," je še dejal, preden se je pridružil drugim pri skupnem pozdravu na sredini igrišča.
