Kaj dobrem, v najboljšem. Ko pravimo, da je predvsem glavni komentator šel čez vse meje, želimo v tem primeru povedati, da je presegel samega sebe pri napovedovanju stvari, za katere je dejansko nekoliko prezgodaj. Ali kar precej prezgodaj. Vendar pa si ni mogel pomagati, Tadej je bil preprosto preveč navdušujoč, preveč dominanten, preveč neverjeten. Njegova vožnja je na podlago vseh presežkov iz prejšnjih sezon sprožila razglabljanje o tem, da je letošnje tekmovalno obdobje lahko še bolj zgodovinsko.
"Vem, da sem prehiter, čeprav ne želim biti. A ne morem si pomagati. Vem, da je tudi na tej dirki ostalo še kar nekaj kilometrov. Toda ...," je začel in takoj je bilo jasno, da si je zamislil nekaj prav posebnega. "Že potem ko je prvič v karieri zmagal na dirki Milano - Sanremo, sem začel razmišljati o tem, kaj vse se lahko zgodi v tej sezoni. In zdaj, ko je tik pred zmago na Flandriji, si res ne morem pomagati. Prihodnji konec tedna je na vrsti Roubaix, in če bi Tadej prvič v karieri zmagal tudi tam ..."
Seveda z zaporednimi slavji na tako imenovanih spomenikih Pogačar že zdaj piše zgodovino, a na Eurosportu imajo v mislih nekaj še bolj monumentalno zgodovinskega. "Ko ga gledam zdajle in se spomnim lanske smole, bi tudi na Roubaixu stavil nanj. In odpira se možnost, da bi ta neverjetni kolesar v isti sezoni slavil na vseh petih spomenikih - kar ni uspelo še nikomur v zgodovini -, hkrati pa bi temu dodal svojo peto zmago na dirki Tour de France. Vem, prehiter sem, toda ...," je še enkrat dodal.
In ko človek pogleda takole, je vsekakor res prehiter. Kar smo že poudarili. A ko razmišljamo o Pogačarju in o njegovih presežkih, si tako kot on postavljamo vse bolj neverjetne cilje. In ko si jih postavljamo, se tole sliši zares noro, zares neverjetno, zares še bolj posebno in edinstveno. Ko gre za Tadeja, pa smo se že navadili, da tudi ko kdo misli, da je letvico postavil previsoko, na koncu ugotovi, da za neverjetnega slovenskega šampiona kaj takega, kot je previsoko, sploh ne obstaja.
