Tadeju Pogačarju je uspelo. Rešil je eno zanj najtežjih ugank, na svoj že tako izjemen seznam zmag je dodal še spomenik Milano-Sanremo. In to na kakšen način!
Pogačar je namreč padel ob najbolj nepravem trenutku - par kilometrov pred začetkom vzpona na Cipresso, kjer je načrtoval odločilni napad."Mislil sem, da je mojega Milano-Sanremo konec," bo dejal kasneje v cilju. In ni bil edini, ki je tako mislil.
Še pred začetkom vzpona je sicer ujel glavnino, toda padec mu je in jim je prekrižal načrte. Vsi načrti so padli v vodo in marsikdo bi vrgel puško oziroma kolo v koruzo. A ne Pogačar. Hitro se je prebil na čelo in krenil v ofenzivo, sledila pa sta mu lahko le Mathieu van der Poel in Tom Pidcock. Kako hitro je šlo? Sesul je rekord tega vzpona.
Sledil je Poggio in za razcapanega ter okrvavljenega Pogačarja zadnja priložnost, da se otrese tekmecev. Otresel se je dvakratnega zmagovalca van de Poela, ne pa tudi Pidcocka. A na koncu, v ciljni ravnini, je moral tudi Britanec položiti orožje.
Bila je to še ena Pogačarjeva predstava za anale, še ena vožnja za na kompilacijo "best of" kolesarstva v 21. stoletju. Glede na okoliščine bi si upali trditi, da je to ena največjih zmag v njegovi karieri. V karieri, v kateri velikih zmag nikakor ni manjkalo.
Morda bo zvenelo kot floskula, toda to lahko le on. Po padcu priti do zmage na terenu, ki mu je vse prej kot pisan na kožo. Zdaj Pogačarju od petih spomenikov manjka "le" še Pariz-Roubaix. Na koledarju si obkrožite 12. april, takrat bo Pogačar potrkal na vrata kluba, ki ima vsega tri člane. Kluba kolesarjev, ki so osvojili vseh pet spomenikov (Milano-Sanremo, Dirka po Flandriji, Pariz-Roubaix, Liege-Bastogne-Liege, Dirka po Lombardiji). Veljalo je neko splošno prepričanje, da ta super ekskluzivni klub ne bo več sprejemal članov. A po današnjem dnevu nič več ni nemogoče. Pravzaprav je le še vprašanje časa.
Results powered by FirstCycling.com
