Tadej Pogačar po rekordni četrti zmagi na Strade Bianche že zre v prihodnost. Nobena skrivnost ni, kaj sta njegova glavna cilja v letošnji pomladi. Vnovič bo poskušal odkljukati še zadnja dva spomenika, ki mu manjkata v zbirki. Najprej bo prihodnjo soboto poskušal razvozlati zanj težko rešljivo uganko z imenom Milano–Sanremo, drugo nedeljo v aprilu pa se bo spet podal v »pekel severa«.
V teh dneh opravlja domačo nalogo. Če ga je bilo pred dirko Strade Bianche pogosto mogoče opaziti na treningu na vzponih Cipressa in Poggio, ki tvorita (za)ključno kombinacijo na dirki Milano–Sanremo, je zadnjih nekaj dni preživel na kockah Pariz–Roubaix. V družbi Floriana Vermeerscha je prevozil praktično vse ključne tlakovane odseke, vključno z zloglasnim Trouée d'Arenberg.
Veni, vidi, navduši(l)
Svetovni prvak je na Instagramu delil posnetke »dveh dogodivščin polnih dni« s svojim moštvenim kolegom. Včeraj sta opravila pravi maratonski trening, dolg kar 210 kilometrov. »Ena za zgodbe,« je po skoraj šestih urah v sedlu zapisal Pogačar. »Kakšen dan!« je dodal Vermeersch.
Pogačar je lani v svojem debitantskem nastopu na »peklu severa« prikazal izjemno vožnjo in osvojil drugo mesto, zaostal je le za Mathieujem van der Poelom. Pri tem so ostala tudi vprašanja, kaj bi bilo, če bi bilo. Oziroma – če ne bi bilo tistega padca 37 kilometrov pred ciljem. Kljub temu je v svojem debitantskem nastopu na tej brutalni klasiki kolesarski svet še enkrat pustil odprtih ust. Veni, vidi, navduši(l), smo takrat zapisali.
Prav zato tako nestrpno čakamo na naslednji nastop, ko bo na tamkajšnjih tlakovcih že precej bolj domač. Podčrtajte si datum: 12. april.
