Kar nekaj let je že preteklo, odkar smo Slovenci spoznali (ali pa smo ugotovili, da tega ne bomo nikoli spoznali), kako, zakaj, s kom in proti komu se tekmuje v kolesarstvu - razen seveda na tistih redkih dirkah, ki jih vozijo državne reprezentance. Še vedno imamo velike težave z razumevanjem in procesiranjem razpleta covidnega Tour de France leta 2020: saj veste, tistega, na katerem je Tadej Pogačar za svojo prvo zmago na dirki vseh dirk na zadnji pravi etapi šokantno prehitel Primoža Rogliča.
Do danes hočemo ali nočemo vedeti, da sta slovenska super šampiona in junaka ves ta čas bila izjemno dobro plačana, da počneta točno to - tekmujeta drug proti drugemu in delata vse (čisto vse) za to, da drug drugega premagata. Drug drugemu sta na cesti lahko zgolj tekmeca in rivala, ker so to vedno bile njune ekipe, njuni tekmovalni prijatelji, sotekmovalci in zavezniki pa se lahko nahajajo zgolj znotraj njih. Pogačarjevi v ekipi UAE Emirates, Rogličevi najprej pri Vismi in zdaj že nekaj časa pri Red Bullu.
Vse ostalo je čista norost. Tako kot Pogačar s svojimi moštvenimi kolegi razmišlja, kako ugnati Jonasa Vingegaarda, tako je vedno gledal tudi na Rogliča - in nič drugače. Da je Primož "slučajno" Slovenec ni igralo in ne more igrati nobene vloge. Ne v takem tekmovanju, ne v takem športu in ne za tak denar. Obratno pa seveda velja enako. Obratno je in bi tudi Primož na vse načine premagal Tadeja, kadar in ko bi ga le lahko. In zato navdušenje in občudovanje nad njegovimi zadnjimi besedami.
Ker te niso maščevanje za karkoli. Te tudi niso kakšen dokaz, da imata Slovenca drug proti drugemu karkoli drugega kot to, da drug proti drugemu pač morata goreče tekmovati. In to imejte v mislih, če vas bodo te besede presunile in če boste sprva težko razumeli, zakaj Slovenec v resnici poziva k enotnemu boju proti Slovencu in k njegovemu rušenju s kolesarskega prestola. Pravzaprav moramo tudi mi nad biti zgolj navdušeni in noben drug Primožev pristop ne bi mogel biti bolj pravi.
"Samo en odgovor je možen - Remcov prihod je zelo dobra stvar," je Roglič začel s tem, kako gleda na novega velikega zvezdnika svoje ekipe Remca Evenepoela. "Navsezadnje meni prinaša tudi razbremenitev, saj ne bo vsa odgovornost na mojih ramenih. Dobil bom nekaj miru, dobil bom nekaj svobode. In pri tem je izhodišče lahko samo eno: zakaj bi z Remcom tekmovala drug proti drugemu, ko pa sva moštvena kolega in imava skupaj druge nasprotnika, proti katerim je treba tekmovati," je poziv zelo jasen.
Da ima v mislih predvsem Pogačarja in Vingegaarda, je dodatek, ki ga te besede iz intervjuja za Cycling news sploh ne potrebujejo. A so ga dali oni in ga brez zadržkov damo mi. "Samo za to gre, kako dobra bova skupaj proti drugim, proti zunanjim tekmecem. Gre za neverjetnega kolesarja z neverjetnimi rezultatom in upam, da bova skupaj čim boljša. Dan za dnem grem skozi življenje, srečen, da še vedno vozim kolo na tej ravni. Potem pa bomo videli, kako naprej," je zaključil.
