Zasluženem dopustu, Leteči Holandec je največji, če ne kar edini "krivec", da Tadej Pogačar že v tem trenutku ni obrnil igrice. Nizozemec je glavni razlog, da bo Pogačar zelo težko strl oreha imenovan Sanremo in Roubaix, zadnja dva spomenika, ki mu še manjkata do popolne zbirke. Van der Poel je v letošnji sezoni dobil obe omenjeni klasiki, Pogačar pa je bil v Sanremu vnovič tretji, v svojem debitantskem nastopu na peklu severa pa drugi.
V pogovoru za Het Laatste Nieuws je Van der Poel spregovoril o tem, zakaj je predčasno končal sezono, o svojem občudovanju Tadeja Pogačarja in o ravnovesju, ki se ga je naučil iskati zunaj kolesa.
POTREBUJEŠ ODKLOP
Po septembrskem svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu je Van der Poel sklenil, da konča sezono. Še vedno se je spopadal s posledicami pljučnice. »Pljučnica, zaradi katere sem moral zapustiti Tour, je bila hujša, kot smo sprva mislili,« je povedal za Het Laatste Nieuws.
»Prehitro sem poskusil znova začeti trenirati, moje telo še ni bilo pripravljeno. Tako fizično kot psihično sem potreboval počitek. Avgusta in septembra sem se res mučil. Običajno treniram več, kot bi bilo treba, tokrat pa je bilo ravno obratno – več treningov sem izpustil, kot jih opravil. To pa nikoli ni dober znak.«
Poslal sem mu sporočilo in mu čestital. Odpisal mi je, da mu je bilo kar prav, da me ni bilo zraven, a mislim, da to ne bi veliko spremenilo.
O potrebi po počitku so v zadnjih letih govorili številni vrhunski kolesarji. »Tudi Wout van Aert in Pogačar sta rekla, da sta po Touru potrebovala miselni odklop. Pri Tadeju se zdi, da to hitro mine, če vidiš, kako spet leti v zadnjem času. Mislim, da je pritisk na nas vse večji. Dirke so težje, način dirkanja se je spremenil, dodaj pa še višinske priprave in dolge pripravljalne cikle – vse skupaj se kopiči. Kot vodja ekipe moraš biti vedno pripravljen.«
Ključ, meni Van der Poel, je imeti življenje zunaj kolesarstva. »Pomembno je, da imaš ob kolesu še nekaj drugega. Zame je to golf. Zdi se mi, da veliko mlajših kolesarjev tega nima – preveč so osredotočeni le na kolo. Ko gre vse po načrtu, je to v redu, a ko pridejo težave, se zlomijo.«
ZDAJ VEM, KAKO JE BILO DIRKATI Z MERCKXOM
Svetovno prvenstvo v Ruandi je spremljal s počitnic v ZDA. Ni jih bilo malo, ki so menili, da se je prelahko odpovedal nastopu na SP. Da bi kljub 5500 višinskih metrov lahko igral vidno vlogo, trasa je navsezadnje spominjala na tisto s klasike Amstel Gold Race, kjer je sam leta 2019 zabeležil eno prvih večjih zmag na cesti. »Zbudil sem se pravočasno, da sem videl zadnjih 130 kilometrov – danes je to že sama končnica. Gledal sem z občutkom, da sem se prav odločil, ko sem se odločil, da ne bom nastopil. Ne smeš dirkati samo zato, ker obstaja možnost zmage, saj bi potem lahko Pogačar dirkal na vsaki dirki.«
Po koncu se je Pogačarju oglasil s čestitko. »Poslal sem mu sporočilo in mu čestital. Odpisal mi je, da mu je bilo kar prav, da me ni bilo zraven, a mislim, da to ne bi veliko spremenilo.«
Do Pogačarja sicer goji veliko spoštovanje. »Res je impresivno, kar počne, in vse skupaj deluje tako preprosto. Že večkrat sem dejal, da mogoče primerjava z Merckxom ni popolnoma ustrezna, saj je njemu pač ime Pogačar, a za nas ostale je občutek bržkone podoben tistemu, ko je dirkal Merckx. Na svojem terenu lahko Pogačar počne, kar hoče.«
ČE LAHKO SLEDIŠ POGAČARJU, SI ŽE BLIZU ZMAGI
Van der Poel ostaja eden redkih, ki ga je letos premagal. Bilo je na že omenjenih Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix. »Takrat sem bil na svojem terenu, pa še tu je bilo tesno. Na njegovem terenu mu nisem nevaren. A to mi daje dodatno motivacijo, da bom spet pripravljen spomladi. Če lahko slediš Pogačarju in ga premagaš, si že blizu zmage,« pravi Van der Poel, ki je v svoji karieri že postal svetovni prvak na cesti, makadamu in ciklokrosu. Do popolne zbirke mu manjka »le« še naslov v gorskem kolesarstvu.
Čeprav ga je razočaranje na letošnjem zabolelo, se tej disciplini ne namerava odpovedati. »To ostaja cilj. Ne bom se odpovedal gorskemu kolesarstvu, dokler ne dosežem, kar si želim. Pa čeprav mi morda nikoli ne uspe. Enako je pri Tadeju, ki vozi Flandrijo in Roubaix. Zaradi izziva.«
