Kaotična Vuelta je vstopila v sklepno fazo. Do cilja je še pet etap, današnja se bo končala na vrhu vzpona Alto de El Morredero. Jutri sledi kronometer po ulicah Valladolida, končnega zmagovalca 80. izvedbe pa bomo dobili v soboto, ko bo kolesarje ob zaključku dneva čakal brutalni Bola del Mundo. V nedeljo bo na sporedu še parada po ulicah Madrida. Vsaj takšen je načrt – nekaj besede bodo imeli tudi propalestinski protestniki, v današnji etapi pa lahko svojo vlogo odigra tudi veter, ki bi lahko odpihnil zaključek na Alto de El Morredero.
Napetost se stopnjuje. Tako in drugače. Protestniki se zatekajo k vse bolj radikalnim potezam, v torek so podirali drevesa, na cesto metali žebljičke, nekaj kolesarjev pa trdi, da so jih zalili s tekočino, ki je spominjala na urin. Kolesarji so v luči tega pred današnjo etapo sprejeli odločitev, da bodo v primeru novega incidenta takoj prenehali z dirkanjem in tam končali etapo.
V normalnih okoliščinah bi bil pred nami tudi razburljiv boj za skupno zmago. V rdeči majici se v zaključek dirke podaja prvi favorit Jonas Vingegaard, ki ima pred najbližjim zasledovalcem, Pogačarjevim moštvenim kolegom Portugalcem Joaom Almeido, 48 sekund naskoka. Danec je tako na dobri poti k prvi zmagi na Dirki po Španiji. Pred dvema letoma je po kontroverznem zaključku zasedel drugo mesto, zdaj pa ga od uresničitve cilja loči še pet etap. Če mu uspe, bo na svoj »palmarès« dodal tudi Vuelto, do popolne zbirke tritedenskih dirk pa mu bo manjkal le še italijanski Giro.
Povedano drugače: tudi Vingegaard bi rad postal osmi »potnik«. Sedem jih je namreč, ki so dobili vse tri grand toure: Jacques Anquetil, Felice Gimondi, Eddy Merckx, Bernard Hinault, Alberto Contador, Vincenzo Nibali in Chris Froome. Sedem veličastnih.
»Če bom zmagal na Vuelti 2025, mislim, da bi bilo res super, če bi naslednje leto nastopil na Giru, da vidim, ali lahko osvojim vse tri grand toure. To bi bil zame velik cilj,« je za dansko televizijo TV2 dejal Vingegaard, ki na Dirki po Italiji še nikoli ni nastopil.
Je v koketiranje z rožnato pentljo vstopil zaradi želje po popolni zbirki, ali pa je preprosto spoznal, da ob Pogačarju zmaga na Touru (p)ostaja misija nemogoče? Morda oboje – vsakega po malem.
Na pragu tega kluba je tudi Pogačar. Slovencu do popolne zbirke manjka Vuelta, na kateri je nastopil le enkrat – leta 2019, ko je ob svojem prvem tritedenskem nastopu zasedel tretje mesto ter že takrat na koščke raztrgal marsikatero pisano in nepisano pravilo kolesarstva. Od takrat španski ljubitelji še vedno nestrpno čakajo, da bodo lahko znova v živo na delu videli najboljšega kolesarja sveta.
Vrnitev na Vuelto je imel v načrtu že letos, toda po Touru je prišlo do spremembe. Po fizično in psihično izčrpavajočih treh tednih na francoskih cestah je bil njegov rezervoar enostavno prazen. Glede na kaos, ki ga povzročajo propalestinski protestniki, pa je morda celo bolje, da se je odpovedal letošnji Dirki po Španiji.
Pogačar se bo v tekmovalni ritem vrnil v petek na VN Quebeca, pred svetovnim prvenstvom v Ruandi, kjer ga čakata tako kronometer kot cestna dirka, pa bo nastopil le še nedeljski VN Montreala, kjer bo branil lansko zmago.
