Prah po Dirki po Franciji se bo počasi polegel, pogled pa že uhaja proti nadaljevanju sezone. Psi bodo še nekaj časa lajali, karavana gre – kot vedno – dalje. Že v soboto sledi prestižna klasika San Sebastian, ki je glede na traso pisana na kožo hribolazcem. Vuelta, zadnja tritedenska dirka sezone, se začne 23. avgusta, kmalu po koncu španske pentlje pa bo sledilo še svetovno prvenstvo, ki ga bo prvič gostila črna celina.
Slovenske ljubitelje kolesarstva seveda najbolj zanima, kakšne načrte za nadaljevanje sezone imajo slovenski kolesarji, na čelu s Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem.
Pogačar je kljub prvotno drugačnim načrtom že sporočil, da bo morala vrnitev na Vuelto še počakati. Rezervoar je po Touru, ki je izčrpal telo in duha, enostavno preveč prazen.
Kapetan Emiratov bo v Španiji Joao Almeida, še eno priložnost pa bo dobil tudi Juan Ayuso. Pogačar se bo, podobno kot lani, k dirkanju vrnil septembra v Kanadi. Glavni cilj jeseni bo obramba naslova svetovnega prvaka, prav tako se seveda ne bo branil rekordne pete zaporedne zmage na zadnjem spomeniku sezone – Il Lombardii.
Več neznank visi nad Rogličem. In to ne le glede nadaljevanja oziroma zaključka letošnje sezone.
Vuelte nikoli nima v načrtih, potem pa ...
Njegova stava na dvojček Giro–Tour je bila drzna, a na koncu je ostal praznih rok. Giro je končal predčasno, Tour pa na osmem mestu. Najboljša etapna uvrstitev na Giru je bila drugo, na Touru pa tretje mesto – obe v kronometrih. Edino zmago v letošnji sezoni je dosegel marca na Dirki po Kataloniji.
V zadnjih letih je bila Vuelta zanj pogosto neke vrste popravni izpit. Praktično je nikoli nima v načrtih, potem pa se po spletu okoliščin vendarle znajde na španskih cestah. »Štirikrat sem zmagal na Vuelti in v večini primerov ta dirka na začetku sezone sploh ni bila na mojem programu. To je dirka, ki jo redko načrtujem, a na koncu skoraj vedno odpeljem,« je razlagal konec lanskega koledarskega leta na pripravah na Majorki.
Bodo tudi letos Vuelto naknadno vrinili v njegov program? Težko verjetno, da bi se pripravljal in nato nastopil na vseh treh grand tourih v eni sezoni. Navsezadnje ima tudi družino in dva majhna otroka. Veliko bolj verjetno je, da ga bomo videli na svetovnem prvenstvu v Ruandi in italijanskih jesenskih klasikah.
Vlak za zmago na Touru je medtem najverjetneje že odpeljal z njegove postaje. Čas ni več njegov zaveznik – konec oktobra bo dopolnil 36 let, prepad do Pogačarja in Vingegaarda pa se veča. Zdi se, da se s tem težje sprijaznijo njegovi navijači kot pa on sam.
VRHUNCI ZAKLJUČKA SEZONE
2. avgust: Klasika San Sebastian
23. avgust - 14. september: Vuelta
21. september: SP Kigali kronometer
28. september: SP Kigali cestna dirka
5. oktober: EP Drome cestna dirka
11. oktober: Il Lombardia
Pripravlja se teren za Evenepoela
Kar zadeva pogodbo, je (vsaj) še prihodnjo sezono vezan na ekipo Red Bull–BORA–hansgrohe. V taboru rdečih bikov so že začeli vleči prve kadrovske poteze: športni direktor Rolf Aldag bo že v prihodnjih dneh izpraznil pisarno, vanjo pa se bo vselil Belgijec Sven Vanthourenhout. Pripravlja se teren za prihod Remca Evenepoela. Do dejanskih prestopov bo sicer prišlo šele pozimi, bodo pa lahko ekipe s 1. avgustom javno obelodanile dogovore s kolesarji.
Evenepoel naj bi bil najbolj zveneči prestop leta, s seboj k Red Bullu pa naj bi pripeljal svoje ljudi, svoj »entourage«. . Vanthourenhout je eden izmed njih, če gre verjeti nekaterim zapisom na forumih, pa ne verjame, da je Roglič še vedno lahko mož za največje podvige.
Kar naenkrat bo več šefov v kuhinji, v tej luči pa se poraja vprašanje, ali je bil sedmi nastop na Touru za Rogliča hkrati tudi zadnji. Evenepoela ne bodo pripeljali zaradi Gira, Vuelte ali klasike San Sebastian. Bo Rogla sprejel oziroma se sprijaznil z vlogo druge – ali celo tretje – violine, ko govorimo o Dirki po Franciji? Se bo na Tour vrnil kot superpomočnik ali mentor desetletje mlajšima Remcu Evenepoelu in/ali Florianu Lipowitzu? In pri tem, podobno kot v zaključku letošnjega Toura, lovil etapne zmage? Vprašanj je veliko, odgovorov za zdaj še ne.
Zanimiv izziv bi lahko bila tudi Dirka po Švici – edina od sedmih najbolj prestižnih enotedenskih dirk, ki je še ni osvojil. Bil bi prvi kolesar v zgodovini s popolno zbirko: Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Katalonija, Baskija, Romandija, Dofineja, Švica. Roglič je edini kolesar v zgodovini, ki je dobil šest od teh sedmih dirk – pet izmed njih celo po dvakrat. Bi to lahko bil eden večjih ciljev za jesen velike kariere?
Zdi se, da si sam z vsem tem pretirano ne beli glave. Tako kot tudi z dirkanjem v zadnjem času. Que sera, sera – kar bo, pa bo. Če bo, bo, če ne bo, pa pač ne bo. Bo pa vsaj malo na televiziji. Živeti za trenutek, uživati v trenutku. Carpe diem. V zgodovino bo v vsakem primeru šel kot eden najboljših kolesarjev svoje generacije. In morda kot najboljši kolesar vseh časov, ki ni osvojil Toura.
Quo vadis, Primož Roglič? Que sera, sera ...
