Tour de France je ultimativna športna preizkušnja, na kateri večina udeleženih vloži zadnjo srago potu in zadnjo kapljo krvi, da doseže čim boljši rezultat. Pri tem pa ljubiteljem tega športa prireditelji ne zaračunajo niti centa. Vstopnic pač ni, tako da si organizatorji iz tega naslova ne morejo obetati zaslužka.
Kljub temu pa organizatorji dirke, podjetje Amaury Sports Organization, ki je v lastni medijske družine Amaury, obrnejo več kot 130 milijonov evrov. Nekaj manj kot 200 kolesarjev se je podalo v lov za sveti kolesarski gral, večina njih pa po več kot 2000 kilometrih končna tritedensko tlako na Elizejskih poljanah v Parizu. V tem času porabijo neverjetnih 120.000 kalorij.
Boj slovenskega asa Tadeja Pogačarja s prvim izzivalcem Dancem Jonasom Vingegardom bo videla skoraj milijarda ljudi, organizatorji pa so poskrbeli za zelo donosen posel, ki obrne okili 130 milijonov evrov na leto. Največji zaslužek imajo organizatorji od medijskih (TV) pravic in sponzorstev, potem pa še nekaj dobijo os organizatorjev posameznih etap. Zanimivo je, da v večini športov organizatorji nekaj denarja od medijskih pravic razdelijo med ekipe, ki nastopajo na športnem dogodku, na Touru pa temu ni tako. Denar od medijskih pravic ostane organizatorju. Kljub temu pa z nafto bogate zalivske države vsako leto izpraznijo svoje žepe za priložnost osvojiti rumeno majico, saj na enomesečno potovanje po Franciji pripeljejo več kot 30 zaposlenih in na desetine avtobusov, ekipnih avtomobilov, tovornjakov in opreme. Najboljši kolesarji tega športa zaslužijo milijone dolarjev (letna plača Tadeja Pogačarja je 8 milijonov evrov).
DENARNE NAGRADE NA TOURU 2025
(v evrih)
skupni nagradni sklad: 2.577.731
zmagovalec Toura 2025: 500.000
zmagovalec v gorskih ciljih (pikčasta majica): 25.000
zmagovalec po točkah (zelena majica): 25.000
naj kolesar U-23 (bela majica): 20.000
najboljša ekipa: 50.000
zmagovalec posamezne etape: 11.000
zmagovalec vmesnega sprinta na etapi: 1500
gorski cilji: med 200 in 800
v rumeni majici vodilnega po vsaki etapi: po 500
v drugih majicah: pa 300
Deset milijonov ljudi si dirko ogleda v živo, dve milijardi pa si jo bo ogledalo po televiziji. Organizatorji pa imajo noro logistiko s posadko 4500 ljudi – ekipe, mediji, varnostniki, medicinsko osebje in sponzorji, se vsak dan pomikajo s kolesarji iz etape na etapo.
Tour de France je edinstven po tem, da je eden največjih športnih dogodkov na svetu, vendar ne ustvarja denarja s prodajo vstopnic. Namesto tega dogodek zasluži s pravicami za TV prenos, sponzorskimi pogodbami in pogodbami o gostovanju z ducati mest po vsej Franciji. Televizijske in digitalne pravice so največji vir prihodkov, saj predstavljajo okoli 55 odstotkov prihodkov. Francoska javna televizija letno plača 20 milijonov evrov (za prenose pa uporabljajo 260 snemalcev, 35 tehničnih vozil in šest letal ali helikopterjev). Proračun za produkcijo je res visok, rezultat pa je približno 70 milijonov televizijskih pogodb v 190 državah in na več kot sto televizijskih kanalih.
Na drugem mestu, takoj za televizijskimi pravicami, so sponzorstva, ki prispevajo približno 40 odstotkov k letnim prihodkom turneje. Skoraj vse ima svojega sponzorja – od rumenih, belih, zelenih in pikčastih dresov do kulis za stopničke in napihljivih lokov vzdolž štartnih ali ciljnih črt. Francoska banka LCL letno plača približno 11 milijonov evrov samo za svoje ime na rumeni majici, vsi drugi posli pa znašajo več kot 50 milijonov evrov letnih prihodkov. Najbolj edinstvena pa je oglaševalska karavana, kjer več kot 30 blagovnih znamk plača šestmestne zneske za sodelovanje v karavani avtomobilov, ki pred začetkom vsake dirke množici delijo promocijske izdelke (majice, opremo...).
Pristojbine gostiteljskih mest so manjši del prihodkov – morda do deset odstotkov celotnega zneska, razen 'grand depart' (začetek Toura), ki stane nekaj več kot deset milijonov evrov. Posamezne etape stanejo nekaj sto tisoč evrov.
Organizatorji, podjetje ASO, torej obdrži skoraj ves dobiček od dirke Tour de France. Torej... Izpeljati veliki športni spektakel brez vstopnic torej ni nekaj nemogočega. Dokaz za to je – Tour de France.
