Prvi se je na oder v tamkajšnji operni hiši povzpel Biniam Girmay, eden od junakov lanskoletnega Toura. Priljubljenemu Biniju sta nato sledila Jasper Philipsen in Mathieu van der Poel, udarni duet ekipe Alpecin Deceuninck. Potem je na oder prišel Primož Roglič, ki je bil vse odprečasnega konca Gira umaknjen v ilegali.
Njegova ekipa Red Bull BORA hansgrohe bo na Touru nastopila v novi preobleki oziroma v novih dresih. Volk dlako menja, nravi pa nikoli, pravi stari rek, in Primož je bil pred sedmo silo dobri stari Primož. Dobre volje, a brez pompoznih napovedi in jasnih odgovorov. Skozi smeh podane filozofske misli, znotraj katerih so bili konkretni cilji dodobra zakamuflirani.
Čeprav med njim in Tourom v zadnjih letih ni ljubezni, je vesel, da je znova tu. »Vesel in ponosen sem, da sem še vedno na Touru. Gremo dan po dan.« Zadnje tri Toure je zapustil predčasno, načetega duha in telesa. »Včasih si kriv, včasih pa si samo na napačnem mestu. Padci so pustili svoj pečat, ampak to ni pomembno, pomembno je, kako gledaš na zadeve in kako jih sprejmeš. Iz vsake situacije se poskušam nekaj naučiti. Lažje se je nekaj naučiti, ko gre nekaj narobe, kot pa ko si na vrhu. Težko je biti realističen in pogledati resnici v oči, ko ti gre super. Slabi trenutki so tisti, ki te izostrijo, brez slabih trenutkov sploh ne veš, kako izgledajo dobri.«
Znova se obetajo stresni prvi dnevi, toda Roglič si s tem ne beli glave. »Iskreno povedano, trase si še nisem pogledal. Imamo sestanek jutri, pa bomo videli. A preprosto moraš preživeti, tako kot vsako leto. Verjetno sem sam dober primer za to (smeh). Želim priti do zaključnih etap — tam se odloča dirka,« pravi Rogla, ki sicer vse od odstopa z Giro d'Italia ni več dirkal, tako da je njegova trenutna pripravljenost vsaj manjša neznanka.
Kar se Toura in lova na rumeno majico tiče, je to bržkone ena zadnjih priložnosti. A pri 35 letih Roglič na vse skupaj gleda drugače kot pa desetletje in več mlajši kolegi, nekateri bi dodali da filozofsko. »Sem vse starejši in poskušam se naučiti stvari ali gledati nanje tako, da ti pomagajo. Pogledati resnici v oči — dirkam proti Tadeju, ki je na svoji ravni, sam pa sem bil po Giru precej na tleh. Imel sem tudi zdravstvene težave, bil sem na antibiotikih zaradi bakterijske okužbe. Vse, kar sem lahko naredil, je bilo delati dan za dnem. Tukaj sem, da pokažem, kar lahko — nimam ničesar za dokazovati nikomur. Kaj bo, bomo videli na koncu.«
Nobena skrivnost seveda ni, da je Tour tista največja dirka, ki manjka v njegovi zbirki. »Vsi vemo, katere dirke sem zmagal in katere še ne. Imamo še nekaj nedokončanih zadev, ampak po drugi strani — ali jih bom dobil ali ne — to mi življenja ne bo obrnilo na glavo. Jaz, moja družina in vsi okoli mene bomo ostali enaki.« O konkretnih ciljih kot že rečeno ni govoril. »Pri moji starosti je super, da še dirkam s temi fanti. A vsi začnemo z ničle, vsi se bomo borili za iste sekunde, pri tem pa ne moremo dati več kot svoj maksimum. Že to, da lahko nastopamo, je privilegij, in če je najboljši možni rezultat na koncu deseto mesto, potem je deseto mesto najboljši možni rezultat,« je v svojem slogu zaključil Roglič ter potem oder prepustil Remcu Evenepoelu, da bi za Belgijcem na oder operne hiše prikorakal še prvi tenor svetovnega kolesarstva Tadej Pogačar.
Doživeti stoto
Pogačar – Vingegaard 2:2. Število zmag na TdF, ob tem, da sta v zadnjih štirih letih vedno zasedla prvo in drugo mesto. Letos se pričakuje nova runda tega obračuna. Epska runda. »Mislim, da je zadnjih pet let bilo precej intenzivnih med mano, Jonasom in tudi drugimi. Letos bo podobno kot pretekla leta. Bomo videli, ali se bo položaj spet zamenjal, a vedno je treba upoštevati tudi nove tekmece. Mislim, da je Jonas v odlični formi in tudi sam se veselim dirke proti vsem ostalim na različnih terenih,« je diplomatsko začel Pogačar, po nekem splošnem konsenzu prvi favorit dirke. Za njim je namreč izjemen prvi del sezone. Milo rečeno izjemen. »Sezona je bila doslej odlična, skoraj popolna. Pridi sem na Tour kot eden favoritov, to je čast, upam, da bom upravičil pričakovanja.«
Čeprav gore pridejo na vrsto šele v drugi polovici dirke, pa bo tudi ali predvsem zaradi tega začetek zelo stresen. »Kot vedno je prvi teden Toura eden najbolj intenzivnih in napetih tednov sezone. Tour lahko zelo hitro izgubiš v prvih desetih dneh, še pred prvim dnevom počitka. A po drugi strani te etape vidim tudi kot priložnost. Veliko je težkih, zapletenih zaključkov, ni veliko čistih šprinterskih etap, vmes je tudi kronometer. Seveda pa moj cilj ni, da vse odločim že v prvem tednu, prej bi rekel, da bo potrebno paziti paziti, da v prvem tednu ne zamočiš celotnega Toura. Osredotočiš se, varčuješ z močmi za zadnji teden in vidiš, kako bo šlo. Da brez prevelikega stresa preživiš prvi teden,« je pred odhodom na uradno predstavitev še dejal prvi kolesar sveta.
Kot lanskoletni zmagovalec je bil Pogačar s svojo ekipo predstavljen kot zadnji, pri tem pa je požel najglasnejši aplavz, ko je zbrane nagovoril tudi v francoščini. »Hvala za to čudovito dobrodošlico. Hvala Lillu, hvala navijačem in gremo v boj za novo zmago. Sto je neverjetna številka in če bom prišel do nje na Touru, bo to nekaj izjemnega.«