Nekoč so bili avantgarda, nekoč so bili velesila. Dovolj je reči, da so v osmih letih sedemkrat dobili Dirko po Franciji. In to s štirimi različnimi kolesarji (Bradley Wiggins, Chris Froome, Geraint Thomas, Egan Bernal), pri tem pa Tour pogosto spremenili v procesijo. Med leti 2012 in 2019 niso zgolj vladali francoskim cestam, ampak so na njih uvedli tiranijo. A dnevi slave so le še lep spomin. Na letošnjem Touru je bil še najboljši Carlos Rodriguez, ki je osvojil sedmo mesto, domov pa so odšli tudi brez etapne zmage.
Danes je Ineos kot Manchester United. Primerjava nikakor ni naključna, glede na to, da je lastnik Ineosa Sir Jim Ratcliffe tudi manjšinski lastnik Uniteda in ima nadzor nad športnimi dejavnostmi kluba z Old Trafforda. Podobno kot Man United tudi Ineos nujno potrebuje resetiranje, rekonstrukcijo. Če sta bila United in Ineos nekoč velesili, ki so ju tekmeci gledali s strahospoštovanjem, danes vse bolj capljata za konkurenco. Ne le rezultatsko gledano. Zašla sta v slepo ulico, iz katere kljub vsem silnim Ratcliffovim milijonom ne bo lahko najti izhoda.
##PAIDBREAK##
Če so bili nogometaši še nedolgo tega pripravljeni iti peš na Old Trafford, je bil med kolesarji dres Skyja/Ineosa tisti tihi predmet poželenja. Danes temu ni več tako, danes bodo kolesarji kot so Richard Carapaz, Adam Yates, Dani Martinez, Tao Geoghegan Hart … brez večjega obžalovanja in pomišljanja zapustili klub. Slabo kadrovanje spremlja tudi beg možganov. Eden vodilnih strokovnjakov na področju aerodinamike Dan Bigham se je pridružil Rogličevi ekipi Red Bull Bora, Rod Ellingworth pa se je vrnil k ekipi Bahrain Victorious, če omenimo le dva. Sir Dave Brailsford, ki je preporodil britansko kolesarstvo, pa se je po drugi strani preselil na Old Trafford, kjer je zavzel eno izmed direktorskih pisarn. Brez njega pa Ineos deluje kot ladja brez kapitana. Razbita vojska. Denar je pri tem še najmanjša težava. S približno 50 milijoni evrov proračuna Ineos zaostaja le za UAE Team Emirates.
Ekipa, ki je v kolesarstvo vpeljala strategijo "marginal gains", majhnih pridobitev, danes zaostaja za konkurenco. »Čutim, da veliko pomembnih stvari preprosto zanemarimo, kar me zelo jezi, saj je jasno kot beli dan, da bi morali delati stvari veliko bolje. Bodimo iskreni, Ineos ni tam, kjer si želi biti, niti ne tam, kjer bi moral biti. In razlika za ostalimi ni majhna,« je ob uri slovesa dejal že omenjeni Bigham.
Thomas in Rowe odkrito o težavah
O težavah in slabi sezoni britanske ekipe sta v podkastu Watts Occurring (presenetljivo) odkrito spregovorila tudi dolgoletna člana ekipe Geraint Thomas in Luke Rowe. Ne gre ravno za pranje umazanega perila v javnosti, definitivno pa je iz njunega dialoga razvidno, da v vrstah britanske ekipe nekaj ne štima.
»Lahko spregovorimo o slonu v sobi. Oba voziva za Ineos in očitno je, da ima ekipa težave. To je vroča tema in številni bi želeli vedeti, kaj se dogaja,« je začel Rowe. »Če sem nekoliko bolj kritičen, bile so dirke, ko smo bili povsem nekonkurenčni. Ne samo korak, ampak nekaj korakov zadaj. V iskanju razlogov se je potrebno vrniti dve ali tri leta v preteklost. Prišlo je do počasnega in vztrajnega nazadovanja. Razlogi? To je vprašanje za milijon dolarjev. Ne poznam odgovora,« nadaljuje Rowe. »Pod vprašaj bi postavil tudi določeno kadrovanje. Nimamo najboljšega fanta na svetu. Nimamo niti drugega najboljšega. Za zmago na največji kolesarski dirki na svetu potrebujete najboljšega posameznika To je nekaj, kar je nekdanji trener Tim Kerrison vedno govoril, ko je bil prisoten na trening kampu. Dejal je: "Tu imamo vso ekipo, a na koncu dneva potrebujemo najboljšega konja v top formi." In dolgo časa je bil to Chris Froome,« dodaja Rowe, ki se bo po koncu sezone upokojil.
Vmes enkrat se je izgubila tudi zmagovalna miselnost. Novo dno v že tako slabi letošnji sezoni so doživeli na nedavni domači Dirki po Britaniji, ko so bili po odstopu Toma Pidcocka potisnjeni globoko v stranske vloge. »Zmagovalno miselnost je zelo težko pridobiti in zelo enostavno izgubiti. Ne bi rekel, da smo jo popolnoma izgubili, definitivno pa pojenja. In težko jo bo dobiti nazaj,« opozarja Thomas, ki je podpisal pod najboljše rezultate Ineosa na grand tourih v zadnjih letih. Osemintridesetletni Valižan je bil tretji na Touru 2022, drugi na Giru 2023 in tretji na Giru 2024.
»Še vedno mislim, da imamo prave fante za ta posel, definitivno pa potrebujemo nekaj iskrenih pogovorov, novembra in decembra se bomo morali zazreti v ogledalo. Priznajmo si, Poga in Vingota bo težko premagati, toda tam zunaj je še veliko drugih dirk,« meni Thomas, o razlogih za stanje v katerem se je znašla ekipa, pa pravi: »Ne gre za eno stvar, ampak veliko stvari, ki se potem kopičijo in seštevajo.«
A ni vse črno, kot se morda zdi na prvi pogled, pravita oba veterana. Po proračunu so še vedno med vodilnimi, tudi kolesarjev s potencialom pa ne manjka. Rodriguez, Tom Pidcock, Ethan Hayter, Thymen Arensman, Magnus Sheffield ... »Poznamo organizacijo, poznamo ljudi, ki vodijo ekipo, in niso taki ljudje, ki bodo zgolj opazovali, da gre vse skupaj po zlu. Navajeni so težav in težkih časov, navajeni so se boriti. Nič, za kar se je vredno boriti, pa ni enostavno. Nič ne pride samo do sebe, nič ne bodo dobili na krožniku. Verjamem, da je o zunaj trenutno vse skupa videti precej klavrno in neobetavno, vendar moram verjeti, da imajo ljudje v tej organizaciji prepričanje in strast, da nas vrnejo na vrh. Bo pa to dolg proces. Imamo prave ljudi na pravih mestih in s pravimi sredstvi, da smo najboljša ekipa na svetu. In prepričan sem, da se bo to čez čas zgodilo,« je še vedno optimist Rowe, ki upa, da bo čez zimo za vajeti znova poprijel Brailsford. A slednji je ima polne roke dela že na Old Traffordu …
