"Čestitke Sloveniji za izjemen uspeh in tudi Madžarski za uvrstitev v elitno skupino. Pred mesecem dni je prišla odločitev IIHF, da prihodnje leto St. Peterburg ne bo organiziral SP elitne skupine, zato smo na HZS prišli na idejo, da bi se lahko tako hitro organizirali in skupaj z madžarskimi kolegi prevzeli to skupino," je ozadje kandidature na novinarski konferenci pojasnil predsednik HZS Matjaž Rakovec.
Pojasnil je, da so se po nekaj sestankih dokončno odločili, da Slovenija in Madžarska vlagata skupno kandidaturo za SP elitne divizije 2023.
Eno predtekmovalno skupino bi organizirali v Ljubljani, v dvorani Stožice, kjer je bilo pred desetimi leti že prvenstvo divizije I. V Sloveniji pa bi bili še četrtfinalni tekmi. Druga skupina bi bila v Budimpešti, kjer bi bili poleg dveh četrtfinalnih tekem še obe polfinalni in finalna, ker imajo Madžari precej večjo dvorano.
Predsednik hokejske zveze Madžarske Gyorgy Such je dodal, da so z uradno potrditvijo počakali na konec SP oziroma tekmovalno potrditev, da sta se obe ekipi tudi uvrstili med najboljše na svetu.
"Gre za izjemno priložnost, ki ima temelje v žalostnih dogodkih v Ukrajini, zaradi česar je IIHF odvzela SP Rusiji. Gre za možnost, kjer lahko odločevalci dokažejo, da dobi priložnost tudi hokej v majhnih državah. Blizu smo geografsko in z organizacijskim delom, blizu pa je tudi veliko reprezentanc elitne skupine," je dejal Such.
Kot je dejal, bi se v običajnih okoliščinah prireditelji na SP pripravljali dve ali tri leta. Zvezi imata zdaj le leto časa, a predsednik madžarske zveze verjame, da jim bo uspelo.
"Čestitke obema ekipama, ki sta sploh omogočili, da o tem razmišljamo, brez športnega uspeha tega ne bi mogli. Gre za zgodovinsko priložnost, nobena ekipa ni stalna članica elitne skupine in upam, da bomo skupaj dokazali, da lahko tudi v teh manjših hokejskih državah organiziramo takšno tekmovanje," je ozadje zamisli pojasnil generalni sekretar HZS Dejan Kontrec.
Vse formalnosti, povezane s kandidaturo, so, kot je dodal Kontrec, že opravljene, vključno z ogledi dvoran in hotelov. IIHF ni imela pripomb, in čeprav bo časa za pripravo malo, so v obeh zvezah prepričani, da bodo naredili vse za odlično tekmovanje.
Pri madžarski zvezi so poudarili, da v tej državi veliko vlagajo v šport, za tako veliko hokejsko tekmovanje pa do zdaj ni bilo prave organizacijske priložnosti. Zato so prepričani, da je ta kandidatura sicer precej velik izziv, vendar bo za morebitno SP vse pripravljeno.
O bolj natančnem proračunu kandidature oziroma proračun načrtovanega SP bodo, kot je dejal Rakovec, še govorili na sestankih v naslednjem tednu. V četrtek se bodo sestali z vodstvom IIHF, težko je že zdaj govoriti o stroških, ocena glede na prejšnja prvenstva pa je okrog dvajset milijonov evrov.
"Naša zveza deluje na morda malo manjšem pogonu kot druge, a vseeno dela uspešno. Imamo tako soglasje zdajšnje vlade kot načelni ustni dogovor s predstavniki prihodnje vlade, imamo pa pisno potrdilo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da popolnoma podpira našo organizacijo," je finančno stran projekta orisal Rakovec. Poleg finančnih koristi je izpostavil predvsem pričakovano priložnost za razvoj hokeja. Zvezi si bosta sicer stroške tekmovanja delili na polovico, Rakovec pa je poudaril, da bi lahko velik delež dobili tudi s prodajo vstopnic.
"Govorilo se je, da bodo Finci in Latvijci oddali kandidaturo. Ne vemo, če so jo res. Kakšne so možnosti, ali bomo imeli kongres ali pa bo v izrednih okoliščinah odločal svet IIHF, ne vemo. Imamo kar nekaj prednosti, predvsem ta bazen, ki še nikoli ni dobil tega tekmovanja in bi bilo zelo dobrodošlo pri popularizaciji tega športa," je o realnih možnostih kandidature še dejal Rakovec.
Velik izziv bo tudi dvorana Stožice, ki v osnovi ni hokejska, a je Kontrec povedal, da bodo glede na izkušnje izpred desetletja tokrat v sodelovanju z arhitekti našli najboljšo možno rešitev.
