V klasičnem finalu hokejskega državnega prvenstva se je prva tekma razpletla nekoliko presenetljivo, a Jeseničani so zasluženo zmagali na terenu branilcev naslova. Statusa favoritov zeleno-beli - kljub številnim težavam na in predvsem ob ledu je edini slovenski udeleženec lige Ebel le imel teoretično prednost v finalni seriji - na prvi tekmi niso upravičili, Jeseničani pa so tako dobili priložnost, da si pred svojimi navijači priborijo še lepšo prednost in se približajo sanjskemu scenariju osvojitve naslova.
A svoje načrte so imeli tudi zmaji, saj so vsi poudarjali, da se spodrsljaj s prve tekme ne bo ponovil. Na koncu pa so bili na Gorenjskem bolj zadovoljni gostje, saj so se oddolžili za poraz in skupni izid izenačili.
Samo z enim golom je težko zmagati finalno tekmo. Fantom nimam česa očitati, mogoče smo imeli v drugi tretjini malo preveč raztrgano igro. Olimpija je dajala gole v pravih trenutkih. Ustvarili smo si veliko priložnosti, iz katerih pa moramo v prihodnje zadeti in doseči več kot en zadetek.
NIK ZUPANČIČ
Gneča pred dvorano Podmežakla je spomnila na stare dobre hokejske čase, več kot 2500 gledalcev na hokejski tekmi pa je tudi rekord prenovljenega jeseniškega hokejskega središča.
Jeseničani so na začetku tekme pokazali, da bodo skušali s podobno igro še enkrat priti do podobnega izkupička. Strela Andreja Židana sta ogrela vratarja Olimpije Miiko Wiikmana, Maks Selan in Tom Zanoški pa sta ogrela domačega čuvaja mreže Aleksisa Ahlqvista. Zmaji so nato zapravili prvi "power-play", a takoj po izteku jeseniške kazni povedli, ko je odbitek v mrežo pospravil Zanoški. Toda veselje zelenih ni trajalo dolgo, že v naslednjem napadu so Jeseničani izenačili, ko je Marjan Manfreda z natančnim strelom presenetil vratarja gostov.
V nadaljevanju so gostje presekali jeseniški nalet s hitrim golom, slabo posredovanje vratarja Ahlqvista je izkoristil Anže Ropret. Sledili so napadi v valovih, ko je imel najprej veliko dela jeseniški vratar, potem pa tudi ljubljanski. Do polovice tekme so domači obdržali ritem iz prvega dela, potem pa je sledil nov ljubljanski šok; po natančni podaji Selana na modro črto je Matic Podlipnik zadel tik pod stičišče vratnice in prečke.
Jeseničani so nato sicer imeli skoraj minuto dva igralca več, česar pa niso izkoristili, za nameček so tekmecem ponudili lepo priložnost za povišanje vodstva, toda strel Aleša Mušiča po prodoru je Ahlqvist ustavil.
To je derbi, veliko borbe na eni in drugi stani. Mogoče smo bili malo bolje pripravljeni, vedeli smo, kaj pričakovati in izkoristili smo več priložnosti, v igri pa nas je ohranil še vratar. Res je bilo super vzdušje, veliko igralcev je že igralo derbije pred časom in super je bilo proti nazaj v Podmežaklo.
ANŽE ROPRET
Želja domačih v zadnjem delu je bila očitna, a bili so neučinkoviti. Imeli so terensko premoč, sprožili več nevarnih strelov kot gostje - najlepšo priložnost je pred praznimi vrati v 56. minuti zapravil Židan -, ti pa so spretno zadrževali naskok in tudi še zagrozili domačemu vratarju. Jeseničani so v zadnji minuti poskušali še brez vratarja, ostalo pa je pri 1:3.
Hokejski spored je v teh dneh izjemno zgoščen. Tekme državnega prvenstva in reprezentance, ki pili formo za nastop na SP na Češkem, se izmenjujejo na dva dni. V nedeljo bodo tako na vrsti risi, ko bodo gostovali pri Madžarih v Budimpešti, v ponedeljek pa spet udeleženca današnjega dvoboja s tretjo tekmo v dvorani Tivoli.
Moštvi v finalu igrata na tri zmage, naslednja tekma bo v ponedeljek v Ljubljani.
