Zaskrbljen je nad stanjem v slovenskem hokeju, a ne obupan. Verjame, da se da z delom in voljo doseči marsikaj, tudi slovenski klubski hokej dvigniti na višjo raven.
Najprej čestitke za prvo mesto HK Olimpija U-20 v ligi EBEL mladi. To je velik uspeh za slovenski hokej. Kot kaže, z mladimi dobro delamo.
V Sloveniji se v vseh klubih do določene starosti z mladimi dobro dela. Težave nastanejo po 16. letu, ko je treba vložiti več - več treninga, več časa. V Ljubljani imamo to srečo, da lahko pri ekipah do 18 in do 20 let izbiramo tudi med igralci iz drugih okolij, ki pridejo v Ljubljano na šolanje. Imamo pa tudi dovolj svojih fantov.
Imate tudi dobre mladince, ki so se uvrstili na zaključni turnir štirih.
Slovenci smo igrali znotraj svoje skupine, kar naslednje leto ne bo več mogoče, in ekipe so bile precej izenačene. Torej je dobra tudi slovenska liga. Na zaključnem turnirju se je videlo, da zelo dobro delajo na Madžarskem, saj sta obe njihovi ekipi prepričljivo osvojili prvo in drugo mesto. Ta uspeh je sicer zelo lep, vendar hkrati odpira tudi precej skrbi, kako ponoviti tako stvar.
Na Madžarskem v zadnjem času veliko vlagajo v hokej.
Ogromno. V zadnjih petih letih so zgradili šest drsališč, in to je tisto, kar dela razliko. Lahko delaš programe, lahko imaš najboljše trenerje, dobro ligo, če pa nimaš osnovnih pogojev, da vse skupaj izpelješ, torej ledu, je vse zastonj.
"Mislim, da je največja napaka ljubljanskih ekipnih športov ta, da so klubi kot avtobusna postaja. Ni igralcev, ki bi jih ljudje poznali, ni igralcev, ki bi bili tukaj dolgo, da bi bili prepoznavni in bi privabljali občinstvo. Tudi če je tujec, pa je v ekipi pet let, ga navijači vzamejo za svojega."
Kakšen je status kluba HK Olimpija v Ljubljani? Kakšna je prihodnost, vizija kluba?
Ko sem začel s funkcionarsko potjo v klubu, ko smo se pripravljali na vse programe in kadrovske spremembe v klubu, ko smo delali razvojne programe, smo vedno naleteli na eno težavo - eno drsališče je premalo. Moram sicer povedati, da so, odkar sem tukaj, v Tivoliju zelo prijazni do nas in se vsi zelo trudijo, da bi nam čim bolj olajšali delo, vendar je led enostavno preveč obremenjen. To, kar delamo, je to, kar v tem trenutku lahko naredimo. Delati je treba na tem, da bi v prihodnosti v Ljubljani dobili še eno drsališče. To je najtežje izvedljiva in najbolj pomembna stvar za naš klub. Delo z mladimi ne sme biti izgovor za reševanje finančnih težav, ampak mora biti načrtno delo. Mlade je treba vključiti v profesionalni šport, kar pomeni, da jim je treba ponuditi pogodbe. Naš hokejski klub skrbi za razvoj igralcev do 20. leta, potem pa se jih večina sreča z velikimi težavami. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo vsako leto deset igralcev nadaljevalo na profesionalni ravni, ampak če bi uspeli na leto enega ali dva vzgojiti za profesionalen klub, ali doma ali kje drugje, bi bilo izjemno. Mestna občina Ljubljana prispeva 40 odstotkov našega proračuna, na sponzorskem področju pa bi bilo treba poenotiti in izboljšati sodelovanje med nami in profesionalno ekipo. Tu bi se dalo narediti veliko, če bi bilo zanimanje.
Kakšno je sodelovanje med HK Olimpijo in člansko HDD Olimpijo?
Ob mojem prihodu v klub sodelovanje ni bilo najboljše. Imel sem veliko željo, da sodelovanje izboljšamo. Edini preživeli profesionalni klub v Sloveniji vseeno zagotavlja zanimanje in boljši vpis ob dobrih rezultatih, da se hokej pojavlja tudi v medijih. V Sloveniji sta nujno potrebna vsaj dva profesionalna kluba, morda celo kakšen več. Sodelovanje med nami in HDD Olimpijo je zaradi njenih finančnih težav vezano le na sodelovanje v ligi EBEL do 20 let. Dobi določena sredstva od lige, ki jih potem nameni za prevoze naših fantov na tekme. Dogovorjeni so tudi prehodi igralcev med kluboma. Ne morem pa pričakovati, kar je bila moja ideja, da bi članska Olimpija namenila nekaj sredstev za razvoj mladih. Tega za zdaj še ni.
Kakšno je sodelovanje s hokejsko zvezo? Ima zveza posluh za mlajše selekcije in klube, ki se ukvarjajo le z mladimi?
Hokejska zveza je naredila ogromno pri članski reprezentanci. Pri mlajših imamo kar nekaj težav, saj je reprezentanca U-20 komaj obstala v skupini B, ekipa U-18 pa je izpadla v tretjo ligo. To je opozorilo, da je treba z mladimi začeti delati bolj strokovno in načrtno. Na zvezi je še veliko rezerve glede organizacije lig in na klubskem področju. Uvedli so program selekcioniranja, kar je začetek, toda to velikokrat moti klubsko delo.
"Zame je popolnoma nesprejemljivo, da bi se Olimpija registrirala kot hrvaški klub."
Ali je uspeh v Sočiju pripomogel k večjemu vpisu v hokejske šole?
Da. Tako kot takrat, ko je Anže Kopitar osvojil Stanleyjev pokal. Čas sicer ni bil najbolj ugoden, saj je najboljše, če se v hokej vpišeš na začetku sezone, ne pa na koncu, ko se dvorane že zapirajo. Tako je spet samo v Sloveniji, da so, razen dveh, dvorane odprte osem mesecev, v tujini pa najmanj 11 mesecev. Pa smo spet pri infrastrukturi.
V Ljubljani je še dvorana nekdanje Alfe na Vevčah.
Alfa je bil zasebni projekt, pri katerem sem tudi sodeloval, vendar je šlo tam kar nekaj stvari narobe. Dvorano so zgradili, vendar ne vem, v kakšnem stanju je zdaj. Po moji oceni bi bilo najboljše, če se podre in naredi na novo, ampak res je, da že dolgo nisem bil tam.
Hokej ima v Sloveniji zelo zvesto občinstvo in ima od ekipnih športov največji potencial za množičen obisk gledalcev. Res pa je, da je drag.
Za gledalce ni drag, za starše pa je primerljiv z ostalimi športi. Mesečna vadnina je 72 evrov. Sam vozim dva otroka na druge športe in vidim, da je to povsem primerljivo. Tudi opremo kupijo starši, potem pa imajo vse ostalo zastonj. Hokej ni najcenejši, ni pa tudi najdražji. Ima zvesto občinstvo in verjetno bi ga bilo od vseh ljubljanskih ekipnih športov najlažje dvigniti na raven, na kateri je že bil.
Po vstopu Medveščaka je bilo veliko govora o tem, da naj bi tudi Olimpija poskušala v KHL. Po zadnjih informacijah naj bi postala podružnična ekipa Madveščaka in se celo registrirala v Zagrebu. Ali je to sprejemljivo?
Trenutno smo mi podružnična ekipa HDD Olimpije, pa jaz o tem ničesar ne vem, tako da tega ne morem komentirati. Je pa popolnoma nesprejemljivo, da bi se lahko zgodilo kaj takega. Vsaj z mojega vidika. Vse, kar vem o tem, je to, kar sem prebral, in tega si preprosto ne smemo dovoliti. Mislim, da je liga EBEL za Ljubljano v redu, kar se je pokazalo tudi pri obisku. Imamo dobre in tradicionalne nasprotnike. Enkrat smo bili celo v polfinalu. Če bi trikrat zapored igrali v polfinalu in imeli v ekipi vsaj 60 odstotkov slovenskih hokejistov, potem bi mogoče lahko začeli razmišljati o ligi KHL. Nisem pa za to, da bi imeli kupljeno profesionalno ekipo za KHL, v kateri bi imeli za vzorec dva Slovenca. To so brezosebne ekipe, ki nimajo prihodnosti.
"Sem nasprotnik sodelovanja v ligi INL. Predrago je. Namesto tega bi morali za precej manjše stroške organizirati člansko državno prvenstvo."
V Ljubljani in Sloveniji je treba imeti ekipo, ki ima značaj in s katero se ljudje identificirajo.
Absolutno. Mislim, da je največja napaka ljubljanskih ekipnih športov ta, da so klubi kot avtobusna postaja. Ni igralcev, ki bi jih ljudje poznali, ni igralcev, ki bi bili tukaj dolgo, ki bi bili prepoznavni in bi privabljali občinstvo. Tudi če je tujec, pa je v ekipi pet let, ga navijači vzamejo za svojega.
Toda vse skupaj se začne in konča pri denarju.
Pri denarju, pri spoštovanju pogodb in podobnih zadevah.
Verjetno bi Žiga Pance raje igral v Ljubljani za 1500 kot v Bolzanu za 2000 evrov?
Saj sem rekel, treba je spoštovati pogodbe in dogovore. V vseh klubih.
Jesenice?
Hokejska zveza je pred dvema letoma uvedla sodelovanje v ligi INL. Sem nasprotnik sodelovanja v tej ligi. Predrago je. Namesto tega bi morali za precej manjše stroške organizirati člansko državno prvenstvo. Vse to pa z namenom, ne da dobimo samo Jesenice v ligo EBEL, ampak še tretji slovenski klub. Jesenice morajo biti profesionalno organizirane in igrati v ligi EBEL. Mislim, da bi tudi njihov dolgoletni sponzor Acroni ostal v klubu, če bi bile stvari urejene. Upam, da je liga INL, če že je in ker bo še naprej, dolgoročni projekt in bomo v Sloveniji dobili še dve profesionalni moštvi. V slovenskem prvenstvu bi morale igrati tudi profesionalne ekipe, drugi klubi pa bi bili bazen za črpanje igralcev. Treba pa je pomagati tudi drugim klubom.
Je hokejska zveza naredila prav, ko je naredila jeseniško ekipo za ligo INL? Zakaj ni pomagala v Celju, Mariboru, Bledu, Kranju ...? Je pošteno do ostalih klubov?
Hokejska zveza je pomagala tudi ostalim klubom, vendar ne v taki meri kot Jesenicam. Ostalim klubom je pomagala finančno, vem pa, da so imeli vsi klubi s sodelovanjem v ligi INL velike težave, in to kljub temu da je ustroj klubov na popolnoma amaterski ravni. Stroški so bili za amatersko tekmovanje preveliki. Mogoče je to dobra spodbuda ali pa pokazatelj, da se da imeti člansko moštvo v vseh mestih, da ni to tak bavbav. Morda smo potrebovali Avstrijce, da so nam pokazali to in kako se ligo dobro organizira. Naša hokejska zveza vodstvo teh tekmovanj preveč prepušča drugim zvezam, ki pa imajo drugačne težave kot mi. Na zvezi bi morali več dela posvetiti državnemu prvenstvu in redu v državnem prvenstvu. Zveza razen tekmovanj mlajših selekcij ne vodi nobenega tekmovanja. Ampak res upam, da je liga INL odskočna deska in da se bo vse skupaj čim prej uredilo.
"Težko je. Raje bi še igral. Če bi se lahko še enkrat odločil, bi morda podaljšal še za štiri leta. Glede na to, da sem gledal Teemuja Selänneja na olimpijskih igrah, mislim, da bi tudi jaz še lahko igral za slovenski klub."
Torej menite, da bi bilo v državnem prvenstvu ob lokalnem rivalstvu več gledalcev kot v ligi INL?
Profesionalne ekipe bi morale tudi med sezono igrati v državnem prvenstvu, v katerem naj igrajo tisti, ki bi v ligi EBEL igrali manj. Če bi Olimpija igrala v Celju, na Bledu in drugod, bi to imelo velik učinek na mlade.
Toda kje dobiti denar?
Lažje za slovensko prvenstvo kot za ligo INL, kjer se moraš voziti daleč. Mislim, da je tekma Celje - Maribor za gledalce bolj zanimiva kot Bregenzwald - Jesenice. Verjetno bi bilo bolj zanimivo tudi za televizijo in lokalne sponzorje, poleg tega pa bi imeli podporo lokalne skupnosti. Seveda ob pomoči hokejske zveze.
Prej ste omenjali nespoštovanje pogodb. So problem v slovenskem hokeju ljudje oziroma posamezniki?
Seveda so problem. To je bila težava v preteklosti in je težava še zdaj, in to po vsej Sloveniji. Vendar je lahko kritizirati, če ne poznaš vseh dejavnikov, ki so pripeljali do težav. V preteklosti bi se moralo in dalo delati boljše. Ampak zdaj smo v takem položaju, kot smo, in treba ga je rešiti.
Ste pripravljeni na to, da bi se recimo HK Olimpija in HDD Olimpija združili na povsem novi osnovi, brez bremen in ljudi iz preteklosti?
Ko sem prišel, smo s HDD Olimpija podpisali pogodbo o sodelovanju. Trudimo se sodelovati. Nekako nam gre, moralo pa bi biti veliko, veliko boljše. Sodelovanje na več področjih. Trenutno ima HDD Olimpija toliko težav, da nima časa, da bi se ukvarjala z razvojem igralcev. Čeprav je res, da je bilo že pred leti neuradno rečeno, da je ceneje kupiti igralce, kot pa jih razvijati. Ekonomsko to verjetno celo drži, vendar se s to filozofijo ne strinjam, saj je družbeno popolnoma nesprejemljiva. Lokalna skupnost - mestna občina, starši, lokalni sponzorji - namenjajo denar za razvoj hokeja in menim, da se splača, če nekaj v to vloži tudi profesionalno moštvo.
V Avstriji imajo manjši in večji klubi ogromno lokalnih sponzorjev tudi zaradi prijazne davčne zakonodaje.
Dela se znanost iz zakona o športu, tisti, ki delamo v športu, pa bi to rešili v treh, štirih korakih. Problem je pri omejitvah pri oglaševanju, težava je pri organizaciji prireditev in gastronomiji, težava je pri davčnih olajšavah, kjer v drugih okoljih to imajo, pri nas pa ne ... Bojijo se netransparentnosti, ampak bolje bi bilo, če bi se ukvarjali z nadzorom, kot pa da enostavno rečejo, da bodo vse pokradli. Hitro bi se dalo stvari rešiti, če bi bila prava volja. Govorim o pomoči profesionalnemu športu.
"Veliko stvari ne gre tako, kot sem pričakoval, veliko polen dobivam pod noge. Če bi se še enkrat odločal, bi bolj premislil, ampak nisem še obupal."
Bi vi pri HDD Olimpiji in Jesenicah odslovili vse ljudi, ki zdaj delajo v teh klubih, in postavili vse na novo?
Tega nisem storil, ko sem prevzel predsedniško mesto HK Olimpija. Če bi ga še enkrat prevzel, bi to naredil, pa potem morda koga vzel nazaj, ko bi preveril vse - kaj in kako se je delalo. Torej - odslovil bi vse ljudi pri omenjenih dveh klubih in verjetno bi potem koga vzel tudi nazaj. Glede tega bi se odločil, ko bi naredil celoten in natančen pregled.
Ste se že navadili na novo, funkcionarsko funkcijo v hokeju?
V bistvu ne. Vsak dan pomislim, da bi obupal. V Tivoliju sem po 16 ur in delam stvari, ki se jih v bistvu učim. Težko je. Raje bi še igral. Če bi se lahko še enkrat odločil, bi morda podaljšal še za štiri leta. Glede na to, da sem gledal Teemuja Selänneja na olimpijskih igrah, mislim, da bi tudi jaz še lahko igral za slovenski klub. In če ne bi imel hokeja v srcu, bi že zdaj rekel: Lepo se imejte!.
Ob tem trpi tudi vaše zasebno življenje.
Zdaj precej več časa namenjam hokeju, kot sem ga prej. Veliko stvari ne gre tako, kot sem pričakoval, veliko polen dobivam pod noge. Če bi se še enkrat odločal, bi bolj premislil, ampak nisem še obupal.
