Nekajkrat smo vas že spremljali v živo v dresu LA Kingsov, vedno doslej na gostovanjih in tokrat smo na prvi domači proti - kako ironično, Dallasu - tudi končno obkljukali na seznamu videnega in doživetega vaš dosežen zadetek.
Me vsekakor veseli - sploh zato, ker je vedno nekaj posebnega zatresti mrežo. Bila je krasna tekma, moj gol za 4:4 jo je odpeljal v podaljške, tudi tam ni manjkalo drame, saj je kazalo, da smo uspeli zadeti. Smo pa na koncu vseeno slavili po kazenskih strelih, kar je prav tako zelo dober občutek.
Na domačem igrišču ste prava trdnjava, imate najboljši izkupiček po toliko odigranih tekmah v zgodovini franšize.
Naša domača statistika je zares izjemna. Že nekaj časa se mi je zdelo, da je vprašanje, ali je sploh bila kdaj boljša - pa očitno res ni bila in s tem smo res lahko zelo zadovoljni.
Ali prehitevam, če rečem, da je to dober obet za končnico, kajti tam je tako zanesljivo igranje na domačem ledu izjemnega pomena?
Toliko let sem že v ligi, da zelo dobro vem, kako zelo druga pesem je končnica - bil sem tudi že na obeh straneh te zgodbe. Ekipe takrat čez noč zaigrajo drugače in marsikaj se začne na novo. Zato bom rekel, da me v tem trenutku tako dober domač izkupiček veseli golj v luči pridnega nabiranja točk v rednem delu. Potem pa bomo videli.
Na eni strani je februar v Los Angelesu precej mirnejši in bolj spokojen, kot je bil januar, ki so ga zaznamovali uničujoči požari. Kako je bilo ob blizu doživeti, občutiti te strahote?
Malo tega sem zares občutil tukaj v Los Angelesu, kajti veliko večino tistega časa smo bili po gostovanjih. Kar pa seveda ne pomeni, da mi je bilo lažje. Ravno nasprotno. Gledati, kaj se dogaja v mojem mestu, je bilo zelo težko, še težje je bilo seveda ob dejstvu, da so bili doma žena in otroci. Nismo vedeli, kako se bo izteklo, in moram priznati, da je bilo zelo napeto. Nisem si znal predstavljati česa takega. Prizori so bili grozljivi, trenutki težki, ogromno ljudi je izgubilo zelo veliko. Upam, da se je vse skupaj zdaj dokončno umirilo in da se lahko osredotočimo na obnovo ter pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Vsekakor je to ena od zadev, na katere sem pomislil največkrat. Najbolj pomembna so seveda človeška življenja, ob tem pa si ves čas nisem znal predstavljati, kako grozno mora biti, če ostaneš brez spominov. Tudi če imaš izpolnjeno vse, da se ti povrne materialna vrednost, pa me je zmrazilo vsakokrat, ko sem se zavedel, koliko je pogorelo spominov. Sploh si ne morem predstavljati, kako je, ko pridejo, te odpeljejo za reševanje golih življenj, potem pa se vrneš in nimaš ničesar, kar si ustvarjal celo življenje.
Se je vse skupaj toliko umirilo, da boste na oddih, ki sledi konec tega tedna, odšli z dobrimi občutki?
Sobotno tekmo je še treba opraviti, treba je ostati zbran, ampak mislim, da smo se vrnili v normalne tirnice, ko gre za življanje v LA_ju in da nam gre tudi z ekipo v redu. Mesto je zadihalo, pa tudi sicer mislim, da je vse tako, da se bomo lahko sprostili, uživali v zasluženem oddihu in se pripravili na zaključek sezone.
Prostega imate kar veliko časa. Odhajate na dopust?
Celih osem dni, mislim. Z družino bomo šli le nekoliko ven iz mesta, da se malo odmaknemo od vrveža in uživamo. Štiri najmočnejše hokejske sile bodo medtem igrale poseben reprezentančni turnir v okviru lige NHL, a moram priznati, da mi zelo prav pride, da nisem vpet v to dogajanje in da si lahko privoščim tako dolg oddih.
O karieri, mejnikih ste v zadnjem obdobju govorili veliko, pod črto vseh teh vaših let na tako visoki ravni vas bom vprašal nekaj drugega - kako si razlagate, da nihče ni v tem času iz Slovenije prišel niti približno oo vaši poti in da tudi v tem trenutku ni nikogar na vidiku?
Težko vprašanje. Mislim, da je pod točko ena predvsem v Sloveniji hokej zelo, zelo drag šport. Od opreme, do najema ledu. Sploh za otroke, ki rastejo in ves čas potrebujejo nove komplete opreme, je to velik finančni zalogaj. Izjemno drage so postale tudi palice, tako da ni lahko ne za starše ne za sponzorje. Za nogomet in košarko je precej lažje, sploh nogomet je seveda mogoče igrati za vsako hišo. To je en razlog, ki ga vidim, morda je še kaj. Vsekakor pa si želim, da bi kdo prišel in da bi v ligi NHL dobil slovenskega naslednika.
Prepričan sem, da me ne more premakniti ne v eno ne v drugo smer. Zelo imam pri sebi razčiščeno, kaj moram čutiti v smislu motivacije in volje, da nadaljujem. Za to in naslednjo sezono ju zagotovo imam, potem pa bomo videli. Sicer bo simpatično, če bo sem prihajalo več Slovencev, toda stvari imam dobro razčiščene in vedel bom, kaj in kako čutim.
Razlog za to spremembo v mestu, ki je postalo še precej bolj slovensko, je seveda Luka Dončić in vse to, kar je sprožila njegova selitev sem. Približno vsak dan vas vprašajo, ali sta se že dobila.
Se še nisva, povem kar takoj (smeh). Slišala sva se, sva v stiku in za vse bo še dovolj časa. Že sama po sebi imava ogromno obveznosti, sploh njemu pa se je po vsem tem življenje postavilo na glavo. Prav neverjetno je spremljati, kakšen šok je njegov odhod povzročil v Dallasu, še bolj je pretres čutiti tam kot tukaj v Los Angelesu, in kako je zatresel celo ligo NBA. A tudi za Luko so se stvari seveda precej in nenadoma spremenile, tako da mora marsikaj urediti. Mora se ustaliti, umiriti, v glavi ima veliko stvari, tudi v smislu igranja mora priti v ritem. Potem pa bo prišel čas za kakšno kavico in pogovor.
Bi vam kaj spremenilo, če bi debitiral v soboto namesto v ponedeljek, kot je načrtovano zdaj? Bi ga v tem primeru lahko videli v živo ali prav tako težko, glede na to da na isti dan njegovi Lakersi in vaši Kingsi igrajo v isti dvorani?
Kar zadeva ponedeljek, ga bom skušal ujeti po televiziji z dopusta. A tudi če bi zaigral že v soboto, je vrstni red tekem tak, da ne bi šlo. Oni igrajo popoldne, mi imamo svojo proceduro pred večerno tekmo. Vprašanje, ali se bova sploh videla ob tej menjavi vsega in vseh v dvorani, za kaj več od tega pa ne bi bilo možnosti v nobenem primeru. A velja enako kot za kavice - časa bo veliko, priložnosti dovolj, kar nekaj zelo zanimivih tekem bo še na sporedu in zagotovo se bom na kakšno pripeljal.
