Če v lanski sezoni Rok Tičar s soigralci pri Vienni ni znal poiskati zmagovalne formule, je v začetku letošnje zanj stanje zelo drugačno. V dresu Graza s soigralci odlično igra, črni panterji so v sezono startali fantastično.
Po katastrofi v lanski sezoni se ni vedelo, kaj bodo v Gradcu pripravili za letošnjo. Ekipa iz drugega največjega avstrijskega mesta je lani zasedla 13., zadnje mesto na lestvici lige ICEHL in konec februarja pospravila opremo. Že pred tem je z mislimi na svetlejšo prihodnost Graz začel sestavljati kocke in več kot očitno našel pravi recept, da te zdaj trdno stojijo.
Med novinci Graza je tudi slovenski napadalec Rok Tičar, ki se je z novimi soigralci odlično ujel. "Priprave smo začeli zgodaj prav zaradi tega, ker nas je veliko prišlo z vseh koncev in krajev. Veliko časa smo namenili spoznavanju, ves čas je bil poudarek na tem," je vtise prvih tednov strnil centralni napadalec, ki je v ligi ICEHL pred graškim nosil drese celovškega KAC-a, Vienne, prve tekme v takratni ligi EBEL pa je seveda odigral v dresu matičnega kluba, Sija Acronija Jesenic.
Da bodo Gradčani na začetku sezone tako suvereni – po 10. tekmah so na drugem mestu razpredelnice –, si ni predstavljal niti Tičar. "To bi težko napovedal. Vedel sem, da imamo veliko dobrih igralcev, ki so v preteklih sezonah dobro igrali, ampak zmagovalno mentaliteto je zelo težko dobiti. Ta se ne ustvari čez noč. Mogoče je ravno to tisto, kar nam še manjka. Saj igramo dobro, a nismo še odigrali super tekme, imamo še veliko rezerv, to vemo vsi. Nekaj fantov je v karieri že nekaj osvojilo, veliko jih ni še nič. To je proces, to traja. Veliko poudarka dajemo ekipnemu vzdušju, da smo ekipni zmagovalci, da smo, ko izgubimo, vsi poraženci. Tak pristop je edini način, da se tekme dobiva na dolgi rok," je razlagal 35-letni Jeseničan.
Pogreša družino, prvič živijo narazen
Z Vienno lani končnice ni videl, razočaran je sklenil sezono, v Gradcu pa dobil, kar je iskal v več pogledih. "Načrt je bil, da pridem nekam bližje Sloveniji, kajti hčerka je začela hoditi v šolo. Želel sem priti najbližje Sloveniji in hkrati najti ekipo, ki je konkurenčna, ki ima željo po samem vrhu," je pojasnil Tičar in nadaljeval: "Zadovoljen sem, je pa težko, ker pogrešam družino. Prvič namreč živimo narazen, jaz v Gradcu, žena in hčerki v Sloveniji. Med tednom mi je težko, ker sem brez njih. Vsak teden skočim za kakšen dan domov in nam je lažje. A tako je, tako smo se odločili, žena je dala zeleno luč za ta scenarij, in to je to."
