Na Gorenjskem se pred štirimi leti ni dolgo zadržal, saj se je železarjem pridružil ravno v tistem času, ko je šlo nato vse po zlu. Zato pa so se mu odprla druga vrata. V prihodnjih treh letih je spoznal danski, norveški in švedski hokejski svet, zaradi dobrih predstav pa je konec pomladi sledil vnovičen klic iz bližine domovine.
Kot je dejal, ga je Medveščak v teh letih budno spremljal, Klemen Mohorič, ki v Zagrebu opravlja delo trenerja čuvajev mreže, najbolj. "Pustili so me, mi dali čas, da sem se v Skandinaviji 'naredil'. Pika na i je bilo najbrž SP elitne divizije v Ostravi, kjer sem dobil priložnost za igro in so me prišli gledat. Očitno je Aaron Fox na tistih dveh tekmah videl dovolj in odločili so se, da me pripeljejo nazaj v Zagreb," smo se z našim sogovornikom v Domu sportova v ponedeljek zvečer sprva vrnili v bolj oddaljeno preteklost.
ZGODBA BI BILA MOGOČE DRUGAČNA
Odločitve, da se znova preseli v medvedji brlog, ni bilo težko sprejeti in do danes je niti enkrat ni obžaloval. Čeprav mu je Medveščak namenil mesto tretjega vratarja, je Gašper dokazal, da ga ne bo tako lahko pošiljati na tribuno. Tudi poškodbe in slabo formo moštvenih tekmecev moraš znaš izkoristiti, in 28-letni čuvaj mreže je to sezono storil prav to. "V vsakem klubu poteka boj za igranje, tako mora biti, na koncu se je zame vseeno izšlo dobro. Moj načrt je bil, da bi to sezono branil na vsaj 20 tekmah, kar mi je že zdaj skoraj uspelo. Pred dvema tednoma je kazalo zelo dobro. Sezona še zdaleč ni pri koncu, upam, da ulovim še kakšno tekmo," je pojasnil reprezentant, ki se je prvič soočil s tako hudo konkurenco, ki je veliko večja, kot je je bil vajen iz preteklosti: "Vsi vratarji imajo več izkušenj na taki ravni tekmovanja, iz velikih tekmovanj nasploh. Sam jih imam najmanj, po drugi strani pa na meni ni nobenega pritiska, zaradi česar lahko mislim le na svojo igro, na svoje delo."
Zadovoljen je tudi s tem, da je debi v ligi KHL doživel zdaj, ko je igralsko in osebnostno odrasel. "Tudi sam sem razmišljal o tem, kako bi bilo, če bi bil tu že pred dvema letoma, ko je Medveščak začeli igrati v ligi KHL in bi bila mogoče zgodba povsem drugačna. Tu se je v tem času izmenjalo že več neizkušenih vratarjev. Zdaj sem vsekakor vedel, v kaj se spuščam, in v to ne bi šel, če ne bi verjel vase. Moral sem poskusiti," je razpredal Gašper, ki nam je zagotovil, da je v zadnjih mesecih veliko napredoval, saj so poleg tekem tudi treningi na veliko višji ravni, kot jih je bil vajen prej.
SREČEN SEM, DA SEM PRVI
Ko so mu medvedi dali priložnost, da se prebije v moštvo, smo vedeli, da smo na pragu tega, da dobimo tudi prvega slovenskega vratarja v razširjenem ruskem tekmovanju. Dolgo časa na to nismo čakali. Krošlja so že v 5. krogu vrgli v ogenj in tako se je vpisal v hokejske anale. "To mi pomeni zelo veliko. Srečen sem, da sem to ravno jaz. Razmišljal sem o igranju v ligi KHL, sanjal sem o ligi NHL, a na koncu sem hotel le v čim boljšo ligo. Nikoli nisem razmišljal o tem, da bi bil prvi slovenski vratar v ligi KHL. To mi je dalo veliko samozavesti. Ne morem opisati veselja, ko sem dobil priložnost na svoji prvi tekmi, ki se je povrhu vsega končala še z zmago," se svojega debija iz 3. septembra še danes s širokim nasmehom spominja slovenska hobotnica: "Moram reči, da je bilo precej drugače, kot če to primerjam z Ostravo. Ko igraš proti Fincem, si rečeš, kar bo, pa bo. Realno ni nihče pričakoval zmage, tu pa vsakič igraš za zmago. Bil sem živčen, a je po petih minutah minilo."
PLAČE NE ZAMUJAJO
Ker je na svoji koži doživel obe izkušnji, smo ga poprosili za primerjavo nekdanjega Medveščaka in KHL Medveščaka. Z nasmehom je začel pojasnjevati, da se veliko ni spremenilo. "Ljudje so isti, navijači prav tako. Spremenilo se je samo to, da zdaj Medveščak igra v boljši ligi, da se v Zagrebu igra boljši hokej. Tudi zaradi tega sem prišel sem," je nadaljeval Krole, ki je zanikal kakršnekoli težave finančne narave, o katerih smo v preteklih tednih pisali tudi v Ekipi SN. "Organizacijsko je klub gotovo na boljši ravni, plače ne zamujajo, glede tega je poskrbljeno. Glede preteklosti grehi obstajajo, to se zdaj pojavlja v medijih. Prej, priznam, smo imeli res velike težave glede tega, zdaj pa je vse urejeno, nič slabega nimam reči. Na organizacijski ravni je res vse na visoki ravni, od letala do hotela. Ni nobene 'indijanščine'," je z nasmeškom dodal, še posebej če se je spomnil preteklosti, ko marsikaj ni bilo urejeno, kot bi moralo biti.
Ko smo ga vprašali, ali je liga KHL zadovoljila njegova pričakovanja, je nemudoma prikimal. "Vsaka tekma je kot svetovno prvenstvo, ki sem ga doživel maja v Ostravi," je ris, ki je na SP v dresu Slovenije uradno debitiral šele na Češkem, slikovito opisal svoja doživetja: "Pri vratarjih prostora za napake ni. Narediš eno, dve in izgubiš. Razlike v izidih so nizke, izgubiš ali zmagaš za gol, zelo moraš biti pazljiv."
V situaciji, v kateri sem zdaj jaz, moraš biti malo jezen nase, da se potiskaš naprej. Če tega ne bi bilo, bi bilo zelo slabo.
MALO MORAŠ BITI JEZEN NASE
Slovenec na delu na Hrvaškem po sijajnih predstavah ob koncu septembra v zadnjem času tekme spremlja s klopi, a prepričan je, da še zdaleč ni rekel zadnje. "Delal bom le zase. Za mano je slab teden, a to je šport, to se lahko zgodi. Ne bom se oziral nazaj, moje tekme bodo še prišle," je prepričan. Še nekoliko se je posvetil tej temi: "V situaciji, v kateri sem zdaj jaz, moraš biti malo jezen nase, da se potiskaš naprej. Če tega ne bi bilo, bi bilo zelo slabo. Zadnje tri sezone sem bil vseskozi prvi vratar, nisem bil navajen mesta številke dve, je pa res, da sem prej, ko je Medveščak igral v ligi EBEL, imel vseskozi pred seboj Lixa. Vem, kaj zmorem, dokazal sem, da lahko odlično branim, in vem, da se lahko vrnem."
SALAVAT POTRKAL
Nato smo se dotaknili tudi prihodnosti. Najprej dolgoročne. "Verjamem, da je možno priti še v kakšen drug klub v ligi KHL. Pred nekaj tedni so se pojavile govorice, da naj bi se zame zanimal Salavat. A to so le govorice, vseeno pa mislim, da bi se dalo službo dobiti še kje drugje. Če dobro igraš …" razmišlja naš sogovornik, ki pa je v isti sapi dejal, da bi drugače rade volje ostal v Zagrebu: "Tu mi je všeč, sem blizu doma, Zagreb je krasno mesto, tudi plača ni slaba. Če bi pri Medveščaku ostal še sezono ali dve, bi bilo povsem v redu."
NISEM V PREDNOSTI
Potem smo z risom pogledali še v bližnjo prihodnost oziroma se ozrli v februar, ko se bo spet sestala Slovenija. Ta mesec ga na prvem zboru ni bilo, ker mu je selektor Nik Zupančič privoščil počitek, čez tri mesece upa, da bo spet zraven. Ali meni, da bo imel zdaj v izbrani vrsti glede na kakovost lige, v kateri se dokazuje, prednost v primerjavi z največjima tekmecema v reprezentanci? "Lige, v katerih igramo, v reprezentanci niso bile nikoli v ospredju. Pomembna je zgolj forma, počutje na pripravah in tako naprej. Selektor bo že vedel. Ne mislim, da imam zaradi igranja v ligi KHL kakršnokoli prednost pred drugimi. Mislim, da vsi dobro delamo, kjerkoli že smo. Reprezentanca je svoja zgodba," je še zaključil otrok Slavijine hokejske šole.
