Z Robertom smo se srečali in pogovarjali v srcu Prage in povedal nam je marsikaj zanimivega – kakšno je življenje na Češkem, kako je tujcem v čeških klubih, pogovarjali smo se tudi o reprezentanci, ki bo v začetku maja igrala tu na SP elitne skupine, in o težavah hokejskih klubov v Sloveniji.
ROBERT SABOLIČ
Datum rojstva: 18. 9. 1988
Višina/teža: 183 cm/90 kg
Igralno mesto: napadalec
Klubi: Jesenice mladi, Jesenice, Södertälje (Šve), Poprad (Slk), Ingolstadt (Nem), Sparta Praga (Češ)
LETOŠNJA STATISTIKA
Češka ekstraliga
- redni del: 51 tekem (14 + 15; +12)
- končnica: 4 tekme (1 + 0; –2)
Liga prvakov
8 tekem (2 + 1; –6)
Praška Sparta je po 52 tekmah rednega dela s 94 točkami (33 zmag, 19 porazov) zasedla četrto mesto in se neposredno uvrstila v četrtfinale. V prvem krogu končnice se je pomerila z ekipo Hradec Kralove in v seriji zmagala z metlo (3:0; 5:3, 4:3, 4:3). V polfinalu se bo od danes dalje Sparta za finale borila s Trincem, moštvom, ki je v rednem delu s kar 107 točkami osvojil prvo mesto.
Praga je eno najlepših evropskih mest z izjemno bogato kulturno in športno dediščino. Rekli bi, da je precej povečana inačica Ljubljane, saj v mnogih pogledih spominja na slovensko prestolnico.
In ne nazadnje, Slovenija in Praga sta tudi precej povezani. Ne samo, ker smo Slovenci in Čehi po narodnostnem genu bratranci, ampak tudi zato, ker je bila Praga okno v svet za mnoge slovenske intelektualce.
In vsi poznamo češko kulturno dediščino – od Bedržicha Smetane, Franza Kafke do Jaroslava Haška, ki je napisal slovitega Dobrega vojaka Švejka.
In če smo že v Pragi, potem ni bolj primernega mesta za srečanje z enim najboljših slovenskih hokejistov, Jeseničanom Robertom Saboličem, od Švejkove pivnice ob vznožju osredje praške promenade na Vaclavskih namestih.
Sabolič je zdaj igralec praške Sparte, najbolj uglednega češkega hokejskega kluba, v mestu in državi, kjer je hokej kot šport na prvem mestu. In to lahko začutiš povsod – v trgovini, lokalu, na tržnici, pri prodajalcu klobas, ali ko ogovarjaš lepo mladenko na ulici.
HOKEJ NA PRVEM MESTU?
Robert si že dolgo služi kruh v tujini. In to zelo uspešno. Koliko časa ste že v tujini? "Že kar dolgo. Po igranju v domačem klubu sem odšel na Švedsko in potem v Nemčijo," je na začetku dejal Sabolič, potem pa se je malce popravil.
"No, najprej sem bil na Švedskem, potem pol leta na Slovaškem, leto in pol v Nemčiji, zdaj pa sem tu, v Pragi." In kje mu je bilo najbolj všeč? "V Nemčiji. V Ingolstadtu mi je bilo res všeč. Ampak tu, v Pragi, mi je tudi všeč in na Švedskem tudi ni bilo slabo. Povsod je bilo v redu, res dobro, samo na Slovaškem ne. Tam mi res ni bilo všeč," je povedal Sabolič.
"Tam so še malce zaostali," se je nasmejal in s tem seveda mislil na zunanjo podobo mest, ki je na Slovaškem, razen Bratislave, res 30 let nazaj. In kje je hokej kot šport najbolj priljubljen? "Tu na Češkem in tudi na Švedskem. V Nemčiji je nogomet prepričljivo na prvem mestu. Kar nekajkrat se je zgodilo, da smo v Ingolstadtu prestavili hokejsko tekmo zaradi Bayerna. Če je v istem času kot mi igral tudi Bayern, smo imeli precej manj gledalcev. Vsa Bavarska navija za Bayern in vsi gledajo tekmo. Nori so na nogomet."
Kaj pa na Češkem? Na katerem mestu pa je nogomet tu? "Tukaj pa je na prvem mestu hokej. V Pragi je sicer še nekaj drugih športov, seveda predvsem nogomet, v drugih krajih, kjer se igra hokej, pa je naš šport prepričljivo na prvem mestu. Recimo v Hradec Kralovu, kjer imajo samo hokej. Na nacionalni televiziji prenašajo vsak krog najzanimivejšo tekmo in imajo poleg tega studio, kjer razlagajo vse skupaj z zanimivimi gosti, vse druge tekme pa si lahko ogledaš v posnetkih," je govoril Sabolič.
Kljub temu je bila največja dvorana (ki je seveda hokejska) na Češkem za atletiko polna, saj imajo Čehi radi šport in podpirajo vse športnike. "V resnici sploh nisem vedel, da je bila v Pragi atletika, čeprav sem vedel, da bo zdaj nekje evropsko dvoransko prvenstvo," je dejal Robert.
NAJBOLJŠE JE PLZENSKO
Ko sediš v Švejkovi pivnici, seveda naročiš pivo, čeprav je tu med najdražjimi v Pragi. Ampak Robert je naročil mineralno vodo. "Ne smem piva," je dejal Jeseničan, ko sva nazdravila. "Zdaj ne, ker moram paziti, ker ne treniram. Drugače seveda spijem kakšno pivo, vendar takrat, ko sem v polnem pogonu. Imajo pa res dobro pivo. Najboljše je plzensko, Pilsner, zelo dobra pa sta tudi Kozel in Budvar. Cel kup dobrih piv imajo."
Sabolič je že pet let od doma in včasih pomisli tudi na to, da bi nekoč spet igral v domačem klubu. "Res imam željo, da bi se razmere na Jesenicah uredile, da bi igrali ligo EBEL ..."
Kaj pa Olimpija, saj Olimpija igra v razširjeni avstrijski ligi? "Ne, ne. Olimpija ne pride v poštev. Ampak nikoli ne reci nikoli. Razmišljam o Jesenicah, in ne o Olimpiji." Kaj pa, če Olimpija naredi ekipo za ligo KHL? "No, to pa bi bila povsem druga zgodba. Seveda bi bilo to odlično za slovenski hokej, vendar si ne predstavljam, kako bi vse skupaj funkcioniralo."
Na Jesenicah je tudi nova dvorana. "Zdaj, ko se Jeseničani borijo za finale lige INL, bi bila lahko dvorana kar polna. Vem, da hodi na jeseniške tekme med 700 in 800 ljudi, če bodo prišli v finale, pa bo zagotovo dva ali tri tisoč ljudi. Pa seveda tudi v državnem prvenstvu na tekmah z Olimpijo. Lahko se zgodi, da bodo Jeseničani v finalu Ljubljančane premagali," se je nasmejal Sabolič, ki je privrženec tega, da se v slovenskih klubih kalijo mladi slovenski igralci. "Če že ni denarja za kvalitetne tujce, potem je boljše, da se plačajo slovenski igralci in da se poskuša uveljaviti mlade. Eden ali dva kvalitetna tujca sta kljub vsemu potrebna. Zaradi izkušenj in tudi zaradi slačilnice."
TAKOJ BI ŠEL V NHL, VENDAR …
Pogovor je nanesel tudi na ligo NHL, o kateri Sabolič ne razmišlja preveč. "Sicer ne razmišljam o ligi NHL, ampak bi šel takoj, če bi se mi ponudila priložnost. Morda bi me kdo opazil, če bi morebiti odlično odigral končnico v češki ligi in potem še na svetovnem prvenstvu, vendar o tem dvomim. Tako da se moja glava sploh ne obremenjuje z ligo NHL."
Zelo dobri in vrhunski igralci imajo seveda svojega agenta. "Agent te sicer lahko ponudi v kakšen klub NHL, vendar te morajo v prvi vrsti opaziti oni. Vsi klubi iz lige NHL imajo skavte po Evropi, in če te vidijo in želijo oni, potem imaš nekaj možnosti."
Da te vzamejo na preizkušnjo? "Če res dobro igraš, ti ponudijo pogodbo kar takoj za prvo moštvo, brez preizkušnje. Lahko greš tudi na preizkušnjo v kamp, kot je šel Urbas, vendar imaš le odstotek možnosti."
Hokejisti brez "oklepa", v civilni obleki, niso videti tako nevarni kot na ledu. Koliko pa sploh trenirajo v fitnesu? "Najprej imamo ogrevalni trening na ledu, potem pa še normalen, drsalni in taktični trening. Potem sledijo še vaje za moč v fitnesu. Delovni dan je, kadar nimaš tekme, torej od 9. ure zjutraj naprej. Ob 13. uri si lahko že na kosilu, potem pa imaš popoldne prosto."
Kaj pa počnete ob prostem popoldnevu? Se družite s soigralci? S tujci ali domačini? "V klubu sem edini tujec, če ne štejem Slovakov. Družim se pravzaprav z vsemi, še največ s Slovaki." Se že kaj pogovarjate o svetovnem prvenstvu? "Iz naše ekipe bosta na svetovnem prvenstvu igrala tako ali tako le eden ali dva Čeha. Bolj sem se osredotočil na zbadanje Slovakov, saj bosta zagotovo igrala vsaj dva iz našega moštva. Slovake smo premagali na zadnji prijateljski tekmi, seveda pa jih najbolj boli tisti poraz na olimpijskih igrah v Sočiju."
Tista zmaga Slovenije v Sočiju je bila odločilna za nas na teh olimpijskih igrah. Lahko bi jih sicer premagali tudi na svetovnem prvenstvu v Bratislavi 2011, ko smo izgubili z 1:3. "Res bi jih lahko premagali, ampak takrat je bilo izjemno težko igrati v tistem vzdušju. Ko smo takrat oddrsali na led, sploh nismo vedeli, kje smo. Ogromna dvorana, peklensko vzdušje, izjemen nasprotnik. Pa še takrat so redki naši igrali v tujini, vsi smo prihajali iz Olimpije in Jesenic. Bili smo popolnoma neizkušeni."
IGRAL BI ZA JESENICE
Včasih je bilo na tekmah v Tivoliju in na Jesenicah toliko ljudi, da nisem mogel pasti po tleh, ker smo bili tako nagneteni kot vžigalice v škatlici. "To so bili res zlati časi. Tudi ko sem že jaz igral, je bila na derbiju taka gneča. Res neverjetno. Škoda, da ni več tako."
Bomo kaj naredili, da se bo hokej spet vzdignil? "Sam lahko naredim bolj malo. Reprezentanca igra res dobro in dosega izjemne uspehe, vendar je treba urediti druge stvari. Odlično bi se mi zdelo, če bi se razmere uredile, in še enkrat bom ponovil, da si želim, da bi spet zaigral za Jesenice."
O2 ARENA
V Pragi je glavna hokejska dvorana O2 arena. V njej se prvenstveno igra hokej, vendar so v tej dvorani večkrat na mesec tudi drugi dogodki. Dvorana res živi "polno življenje", v njej je tudi trgovsko središče Harfa, ki z vsemi trgovinami in gostinsko ponudbo nudi obiskovalcem športnih in koncertnih dogodkov možnost, da zapravijo denar. Na terasi trgovskega središča, v najvišjem nadstropju, kjer so tudi vse restavracije, je poskrbljeno tudi za otroke – od drsališča, parka dinozavrov, do zelo lepega igrišča z naravno travo. Ah, kaj bi dali, da bi bilo tako tudi v Stožicah.
Vozite se z avtom? "Da, z avtom ali taksijem. V strogo središče mesta pa po navadi pridem z metrojem zaradi težav s parkiranjem. Javni prevoz, tako metro kot tramvaj in avtobus, imajo zelo dobro urejen."
Pa vas navijači prepoznajo na ulici? "Včasih me prepoznajo, ampak v Pragi bolj slabo, ker je preveč ljudi oziroma je mesto preveliko. Če vidijo izpisano ime, potem vedo, kdo sem, samo po videzu nas pa težko spoznajo, ker imamo hokejisti pač 'oklep'. V manjših mestih pa so hokejisti velike zvezde. Tako je bilo tudi v Ingolstadtu, kjer je sicer hokej na prvem mestu, vendar ima mesto okoli 130.000 prebivalcev in so nas tudi prepoznavali na ulici. Tu v Pragi pa nas niti ne prepoznajo, kar mi celo odgovarja." Niste torej taki, da ste radi v središču pozornosti. "Včasih že, med sezono pa imam bolj rad mir, da grem lahko tudi ven in me ne prepoznajo."
V Pragi je še nekaj slovenskih športnikov. Tudi Elvis Bratanović, ki igra nogomet za praški Bohemians, in dva košarkarja ... "Za Bratanovića sploh nisem vedel, da je tukaj, za oba košarkarja pa sem vedel, da igrata v Pragi, saj so mi povedali prijatelji. No, eden od soigralcev v klubu mi je povedal, da za praško Sparto igrata dva Slovenca floorball. Nisem se sicer še srečal z njima, vendar so me opozorili na to."
Kaj bomo naredili z reprezentanco na svetovnem prvenstvu? "Upam, da bomo dobri. Poskusili bomo narediti kakšen uspeh." Bo igral Anže Kopitar? "Mislim, da ne. Težko. Sicer če se ne bodo uvrstili v končnico, mislim, da bo prišel. Je tak človek, da mislim, da bo prišel."
Ali zaradi očeta ali zaradi ekipe? "Mogoče tudi zaradi očeta, ampak v prvi vrsti zaradi reprezentance. Hoče pomagati Sloveniji in zaigrati za Slovenijo. Toda mislim, da se bodo Kingsi uvrstili v končnico. Vsako leto v rednem delu ne igrajo najboljše in se za las uvrstijo v končnico, potem ko gre zares, pa pokažejo, kdo in kaj so. Reprezentanca pa bi si morala na svetovnem prvenstvu zagotoviti obstanek med elito, lahko pa tudi presenetimo. Zdaj smo v najboljših letih in najboljši postavi. Še nikoli ni bilo tako, da je bilo toliko slovenskih igralcev v res dobrih evropskih klubih. Raje bi sicer igral v Pragi kot Ostravi, ampak še najraje najprej v Ostravi in potem tudi v Pragi. To pomeni, da bi se uvrstili naprej. Vsekakor bo super, ker bo prišlo tudi veliko navijačev iz Slovenije. Ker pa sem realen, bi bil zadovoljen tudi z obstankom. Sicer pa mislim, da bo naš napad, ko bom igral s Tičarjem in Jegličem, težko zaustaviti."
Kje pa stanujete v Pragi? "Praga 9." Kateri del je to? "Prosek. Severni del Prage v dometu metroja. Do središča imam slabih 15 minut z avtomobilom. Do dvorane imam osem ali devet minut. A sem se odločil, da drugo leto ne bom več stanoval tukaj, ampak se bom preselil nekam bližje središču. Včasih se zjutraj vozim na trening tudi 20 minut, ker je v času prometne konice velika gneča."
Sabolič je pravi Jeseničan, ki si je zdaj stanovanje kupil na Hrušici, ki postaja res hokejska prestolnica Slovenije. "Morda res, ampak sem Jeseničan in tudi straši so z Jesenic. Ampak tudi Hrušica je del Jesenic. Za Kopitarja namerno pišejo, da je Hrušičan, da se lepše sliši. Od Hrušice je pet minut peš do Jesenic," je govoril Sabolič, pogovor pa je nato nanesel na to, koliko odličnih slovenskih športnikov prihaja iz majhnih slovenskih mest in vasi. Robert spremlja tudi vse ostale slovenske športnike, ki nastopajo v mednarodni konkurenci.
"Seveda sem spremljal Tino Maze in skoke. Spremljam pa tudi nogomet, še posebej če igrajo naši, klubi ali igralci. Že tako rad spremljam nogomet, če pa so zraven še naši, toliko bolj." Ste kdaj trenirali nogomet? "Ne, nikoli. Ampak velikokrat ga igram in to zelo rad. Pozimi v dvorani, poleti pa kje na umetni travi. In sem kar dober. Kar veliko nas je hokejistov, ki kar podrobno spremljamo nogomet in ga radi igramo. Košarke pa ne igramo toliko, samo spremljamo jo. Za rekreacijo igram še tenis, kakšen vrhunski dvoboj pa pogledam tudi po televiziji."
Kako pa je Sabolič zadovoljen s svojimi igrami tu v Pragi? "Počutim se v redu. Zdaj je malce boljše, ker sem podpisal novo pogodbo. Upam, da bom zdaj dobil malce več zaupanja, ker je za tujce tu res težko. Naš klub je na Češkem zelo ugleden in priznan in tujci težko pridejo v ekipo. Tujcem v tem klubu ne zaupajo preveč. Ni tako kot v Nemčiji, kjer vse temelji na tujcih. Tu ne moreš pričakovati, da ti bo trener, ki je tudi Čeh, zaupal bolj pomembno vlogo. V našem klubu vse temelji na domačih igralcih. Morda v naslednjih letih. Saj mi zaupajo, vendar to ni to. Sicer pa sem pričakoval, da bo tako. Tujci nismo enakovredni domačim igralcem. Upam, da se bo izboljšalo."
Pa je pri Sparti vedno cilj postati češki prvak? "Da. To in samo to. Pred dnevi je prišel k nam v garderobo psiholog, ker je nad nami ves čas pritisk. Velik pritisk. Morda celo hujši kot na Real v španskem prvenstvu. V klubu razmišljajo samo o tem, da so najboljši na Češkem. Na začetku sezone je prišel v klub lastnik in nam dejal, da je edini cilj, da zmagamo vse – ligo prvakov in domače prvenstvo. In takoj, ko izgubimo tekmo ali dve, je panika. Težko je igrati pod takim pritiskom. Po drugi strani pa je v redu, ker je klub res dobro organiziran. V Nemčiji je bilo morda še nekoliko boljše, Sparta pa je gotovo najbolje organiziran klub na Češkem."
Kako pa češčina? "Vse boljše in boljše. Razumem že vse, govorim pa tudi vse boljše. Res pa je, da je še lažje razumeti slovaščino."
Kuhate si sami? "Večinoma imamo organizirano tako, da nam po treningu prinesejo kosilo kar v garderobo. Če pa ne, gremo s fanti kam na kosilo. Večerjo si skuham tudi sam in seveda si tudi zajtrk pripravim sam. Ko pa je dekle pri meni, mi skuha ona, kar mi je seveda zelo všeč. Ustreza mi malo domače hrane. Čeprav mi je hrana tu zelo dobra, glede tega se res ne morem pritoževati. Precej podobna je naši. Posebej so dobre njihove klobase. Zadnjič smo jedli svinjsko kračo in je bila res dobra. Ta hrana sicer ni najbolj zdrava za športnike, ampak enkrat na mesec si jo lahko privoščim." Pa vas pride kdo obiskat v Prago? "Pridejo, seveda pridejo. Prijatelji in družina."
V češki ligi je igra bolj tehnična in manj se igra na telo. "Manj je groba kot v Nemčiji, ampak se sem ter tja tudi stepejo. Morda tudi zato, ker v klubih igra bolj malo Američanov in Kanadčanov. Vem, da dva igrata v Plznu. Razen njiju pa je res bolj malo tujcev. Sem ter tja se najde kakšen še iz kakšne druge države, ampak jih je res malo. Za tako dobro ligo je presenetljivo malo tujcev. Tu je tujcem precej težje kot v Nemčiji, kjer je v vsaki ekipi deset ali več tujcev."
Preteklo sezono, ko je igral v Ingolstadtu, je bil Sabolič nemški prvak, zmagovalec lige DEL. Ali je bil to njegov največji uspeh? "Da, to je bil moj največji uspeh. Dvakrat smo bili prvaki tudi z Jesenicami, seveda pa med moje največje uspehe spada olimpijsko sedmo mesto. Vseeno bi na prvo mesto postavil osvojitev naslova nemškega prvaka. Sedmo mesto je sicer zelo dobra in visoka uvrstitev, vendar ni bilo kolajne. Zmaga je res nekaj posebnega. Biti najboljši v močni ligi. Biti na vrhu."
Torej ste zmagovalec? "Seveda. Samo zmaga res nekaj velja. Morda so me tudi zato pripeljali v Sparto, ker imam tak način razmišljanja. Lani je imela Sparta najboljšega strelca lige, a so se ga znebili in pripeljali mene."
Pa ste veliko razmišljali o prestopu v Sparto? "Sem, veliko sem razmišljal. Imel sem sicer dobro ponudbo, da bi ostal v Ingolstadtu, imel sem tudi ponudbo drugega nemškega kluba, potem pa sem dobil ponudbo Sparte. Premislil sem in se odločil. Ponudba je bila finančno boljša kot v Nemčiji, poleg tega pa sem hotel zaigrati v boljšem, bolj zvenečem klubu. Vedel sem tudi, kako je s tujci v čeških klubih, a sem vseeno šel."
Torej ne igrate brez tveganj? "Če si ne bi upal tvegati, bi ostal v Ingolstadtu, saj sem točno vedel, kaj me čaka. V Nemčiji mi je bilo celo bolj všeč, kot mi je tukaj. Tam je vse res neverjetno dobro organizirano, vsaka tekma razprodana in vzdušje odlično. Tu pa pride v rednem delu med šest in sedem tisoč gledalcev, v končnici pa je dvorana s 13.000 sedeži večinoma razprodana. Sicer sem premišljeval o prestopu, vendar ne predolgo. In mislim, da sem se odločil pravilno. Še enkrat bi se odločil enako."
Slovenci sicer še niso na spisku najbolj zaželenih hokejistov. "Še vedno smo Slovenci. Čeprav nas zdaj res veliko igra v dobrih klubih, a še vedno dvakrat premislijo, preden nas vzamejo. Muršak je igral v ligi NHL in bil res dober, da so ga potem vzeli v ligo KHL."
Zdaj že zelo mladi slovenski igralci odhajajo v tujino. "Za zdaj je to najboljša možnost za napredek. Sicer na Jesenicah delajo dobro, v Ljubljani malce manj, vendar je organiziranost na izjemno visoki ravni. Na Češkem imajo najboljši mladinci v klubih bolj malo šole in ogromno treninga. Ko sem bil mladinec, sem dopoldan hodil v šolo, popoldan pa na trening. Tu pa je vse podrejeno hokeju. Podobno je na Švedskem."
HOKEJSKI RAZREDI NA JESENICAH IN V LJUBLJANI
Kaj pa, če bi bilo pri nas vse urejeno? "To bi bilo super, vendar za to ni denarja. V tak projekt bi morala stopiti tudi država."
Morda bi morala narediti nekakšen hokejski center, v katerem bi mladi povezali šolo in treninge. "Podpreti bi bilo treba delo z mladimi v vseh klubih, v Slaviji, Bledu, Mariboru, Celju, v Ljubljani in na Jesenicah pa narediti v okviru srednje šole hokejski razred. Ampak še precej smo daleč od tega. Vse je odvisno od denarja, ki ga ni. Upam, da se bo situacija kmalu izboljšala, ker bo drugače vse zamrlo. Neumno se mi tudi zdi, da imamo dva kluba s podobnim imenom. Recimo Jesenice mladi in Jesenice ali pa Slavija mladi in Slavija. Potem pa se dva kluba, ki igrata na istem ledu, kregata med sabo. Tega v tujini ni in to tudi nekaj pomeni. Povsod ima en klub vse kategorije do članov."
Hokej je od vaših časov, ko ste igrali doma, na precej nižji ravni. Vsaj organizacijsko. "Drži. Ampak v Ljubljani jih lahko Matjaž Sekelj drži zato, ker ne morejo iti drugam. Ali bodo igrali za 400 evrov pri Olimpiji ali pa bodo šli delat. Potem pa še za to niso plačani, za tujino pa še niso dovolj dobri. Ni mi vseeno, kaj se dogaja z našimi klubi. Odrasel sem na Jesenicah in igral tam. Zdaj naj jim gredo gledalci pomagat. Naj gredo na tekmo. Fantje si to zaslužijo."
Odnosi z zvezo so zdaj v redu? "Vse je urejeno, vse je tako, kot se dogovorimo. Plačajo vse in vse je res na visoki ravni." Slovenski hokej drži nad vodo reprezentanca, vendar se ljudje ne pogovarjajo o vas, naših, ki igrate v tujini, razen o Kopitarju. "Ko sem igral na Jesenicah, sem bil bolj prepoznaven kot zdaj, ko igram v Sparti, pa igram na petkrat višji ravni. Ampak mislim, da se bodo stvari počasi premaknile. Predvsem na Jesenicah. Naslednjo sezono verjetno še ne bodo šle v ligo EBEL, potem pa bi lahko vstopile v to ligo," je z optimizmom končal Sabolič.
