Po mesecu dni je priprav konec, svetovno prvenstvo se začenja. Kako bi potegnili črto pod zadnjih nekaj tednov? Je bilo vse v skladu s pričakovanji? Ste kaj pogrešali?
Bilo je drugače kot lani. V prvem delu priprav smo delali z mlajšimi igralci, novinci med člani. To je bilo zame v redu, da sem bil v njihovi družbi več časa, z njimi delal na ledu, jih spoznal zunaj dvorane. Ti fantje so super odigrali prvi pripravljalni tekmi, na katerih smo spoznali, da so zelo blizu starejšim, da bodo kmalu igrali tudi na kakšnem SP. V drugem delu so se ekipi pridružili še igralci Olimpije in Jesenic. V bistvu smo bili kot celota skupaj precej malo časa, a iz tekme v tekmo smo videli, da ekipa deluje boljše, fantje so hitro preklopili iz klubskega na reprezentančni hokej. Gotovo bi rad imel vse na enem mestu kakšen teden več, a situacija je bila taka, kot je bila. Ne glede na vse, tudi v zadnjem tednu smo šli v pravo smer.
UPAM, DA NIKOMUR NE BOMO POKAZALI PREVELIKEGA SPOŠTOVANJA
Je bilo tekem dovolj? Kaj so vam te povedale? Kje je Slovenija najmočnejša, kje najšibkejša? Vemo, da je na zadnjem SP elite in pa tudi lani pošteno škripalo pri doseganju zadetkov …
Prav o tem smo govorili na prvi dan, ko smo bili vsi na enem mestu – kako težko je dati gol na tej ravni. Pregledali smo rezultate iz Rige, ko je bilo pravih priložnosti za gol zelo malo, kar je pričakovano, ker igraš proti ekipam, ki so tehnično in fizično močnejše. Veliko smo govorili o tem, da bo nujno treba čim več ploščkov spraviti pred gol, iti na odbitke, stati pred vratarjem. Na prijateljski tekmi z Danci je prav to najbolj bodlo v oči. A takrat smo opravili zgolj en skupni trening, slabih navad se takrat fantje še niso otresli, vse je bilo drugače proti Madžarom. Na tekmi s Kazahstanom smo pol srečanja potrebovali, da smo prišli v boljši ritem, se prilagodili hitrosti. Pokazali smo karakter, pri 0:2 bi lahko rekli, da tekma ni pomembna, a sem čutil, da so fantje želeli na pravi način zaključiti priprave.
Naša ekipa je mlada, ima veliko energije, veliko drsa, mladi si upajo igrati. Imamo 14 igralcev, ki na tej ravni še niso igrali, a rekel sem jim že, da ne smejo igrati pod pritiskom, da si morajo upati igrati. Mogoče je dobro, da ne vedo, kaj jih dejansko čaka. Vemo, kdo vse nam bo stal nasproti, a upam, da nikomur ne bomo pokazali prevelikega spoštovanja. Vemo, kdo so tekmeci, a tudi mi znamo igrati hokej, to moramo pokazati.
Teden pred začetkom SP ste oblikovali ekipo in v to vključili tudi pet mladeničev. S čim so vas ti prepričali?
Urban Podrekar me je deloma prepričal že lani, a letos je presenetil z zrelostjo, po tej sezoni smo dobil povsem drugačnega igralca. Jan Goličič igra v Kanadi na zelo visoki ravni, Anže Žeželj dve leti igra pri članih, Filip Sitar in Nace Langus sta, ko sta še igrala na Švedskem, že igrala s člani, letos pa sta igrala na univerzi. Ti fantje že pri mladih letih igrajo v izredno kvalitetnih ligah in všeč mi je, da so pokazali zrelost, da lahko igrajo na tej ravni. Na pripravah so pokazali, da bodo lahko pomagali reprezentanci.
SEVEDA NAS ČAKAJO TEŽKI TRENUTKI
Lani je na SP zaigralo devet debitantov, letos jih je šest, pomlajevanje reprezentance poteka precej ekspresno …
To smo želeli in bili hkrati v to tudi nekako prisiljeni. Nekateri so sklenili reprezentančne kariere, nekaj je poškodovanih in prvi del priprav z mladimi silami nam je res prav prišel. Proti Italijanom smo igrali z izredno mlado reprezentanco, povedali smo fantom, da naj samo igrajo in to so storili, pokazali so zrelost. Seveda nas čakajo težki trenutki. To je navsezadnje elita, vemo, kaj nas čaka, a na vse to moramo gledati pozitivno. Fantje iz dneva v dan rastejo, postajajo boljši in imajo vse, da lahko vstopijo v to reprezentanco oziroma da so njen velik del. Če se nam bo vse poklopilo, lahko tudi z mladimi naredimo marsikaj dobrega.
Med debitanti v dresu Slovenije je tudi Lukaš Horak, s katerim se dobro poznata, sodelovala sta v Grenoblu. Kako močnejša je Slovenija zaradi njega? Bo on prvi vratar risov?
Lukaš je takoj dobil priložnost. V Mariboru proti Danski je šlo res vse na hitro, čutil je pritisk prvega nastopa za Slovenijo. Lukaša dobro poznam in rabi nekaj časa, da se prilagodi na novosti. Proti Madžarom je bil že povsem drug. Po zmagi je bil vesel in ponosen, zahvalil se je vsem fantom, kako so ga sprejeli. Eno je Lukaš kot vratar, drugo je Lukaš kot oseba in kot slednji v garderobo prinaša posebno energijo, je super fant, z vsemi se je sijajno ujel. Daje nam drugačno dimenzijo med vratarji, ki jo bomo na SP zelo potrebovali. Na sedmih tekmah ne moremo računati samo na enega vratarja, to bila neumnost. Klemen Mohorič, trener vratarjev, bo povedal, kako in kaj, da se bomo v zadnjem dnevu pred SP odločili, kdo bo začel v golu.
Ko smo že pri vratarjih, v zadnjih dneh pred SP je prihod odpovedal Gašper Krošelj, še zelo sveži prvak češke ekstralige. Kako gledate na to odpoved?
Glede njega nisem imel nobenih načrtov, da ne bi bil potem razočaran. Gašperja smo v času končnice pustili povsem pri miru. Prej smo slišali, da je želel priti v reprezentanco, a v hokeju se stvari hitro spreminjajo, dolga sezona, motivacija, … Do tega pač pride. A imamo tri vratarje, ki se bodo borili, ki bodo branili, tako dobro, kot se bo le dalo.
PREZGODAJ ZA KOLINA, KOPITAR BI IGRAL S 60-ODSTOTKI MOČI
Namesto Krošlja je v reprezentanci Žan Us. Zakaj priložnosti niste ponudili Luki Kolinu, vratarju, ki po besedah slovenske stroke velja za prihodnost pred golom Slovenije?
Tudi to je bila možnost, veliko smo premlevali o tem. Osebno se mi ne zdi pametno, da bi ga že zdaj priključili in na tej ravni. Letos ni veliko branil, da bi lahko bil v ritmu tekem, da bi lahko branil na ravni elite. Vedno je sicer Luka med člani, v reprezentanci branil tako, kot je bilo treba, a predvsem on mora najprej braniti na veliko tekmah na klubski ravni, da se privadi na raven, na kateri je reprezentanca. Ta hip je zanj še prezgodaj.
Seveda se ne moremo izogniti vprašanju glede našega najboljšega, Anže Kopitar je sporočil, da ga na Švedsko ne bo, čeprav je sezono v ligi NHL že končal. Ste razočarani?
Z njim sva se o tem pogovarjala že avgusta. Fizično in psihično je njegova klubska sezona velik napor. Anže na klubski hokej veliko da, v tem hoče še kaj osvojiti. Po sezoni je utrujen, ima nekaj manjših poškodb, ni več najmlajši, ne bi bil pravi, če bi igral s 60-odstotkov moči. Tako pač je, ga razumem. Vsi si želimo, da bi bil z nami, a njegova odločitev je bila taka, da ga ne bo.
NI KLANOV IN TO MI VELIKO POMENI
Kolikšen manjko pričakujete zaradi odsotnosti Jana Urbasa, Žige Jegliča in Miha Verliča, ki so sklenili reprezentančno pot? Prvič po mnogih letih sta se nastopu odpovedala Rok Tičar ter Krošelj, poškodbi sta igranje v Stockholmu preprečili Luku Mavru in Anžetu Kuraltu.
Lahko govorimo, kaj vse so dali Sloveniji, kakšne vloge so imeli, a zdaj njih ni zraven. Gledati moramo v prihodnost, delati s fanti, ki so zdaj tu, te kar se da najbolj pripraviti in od vsakega dobiti maksimum. Če bomo ves čas gledali na to, koga ni, bomo vsi samo slabe volje.
Zadovoljen sem z energijo, starejši in mlajši so se dobro ujeli, ni klanov, to mi veliko pomeni, ker če imaš to, ekipa deluje bolje. Vemo pa, da so pred nami težki trenutki in takrat bo treba stati za fanti, ostati pozitiven, hitro pozabiti, kaj je šlo narobe, …
NE MOREMO REČI, DA BOSTA ODLOČILNI, LAHKO PA BOSTA
Kar zadeva tekmovalni cilj, je ta obstanek med elito, ali se motimo?
Ha, tekmovalni cilj je naslednja tekma. Nočem gledati, kaj bo v drugem delu turnirja. Najbolj pomembna je prva tekma proti Kanadi. Igralcem sem že rekel, da se ne ozirajo preveč v prihodnost, nočem, da se pogovarjamo o obstanku ali pa o drugih rezultatih. Pomembna je le naslednja tekma.
Koliko ste gledali v tabore tekmecev? V sezoni pred olimpijskimi igrami bodo reprezentance še bolj močne, Kanada je v Stockholm prišla s Sidneyjem Crosbyjem. Švedi imajo v ekipi same hokejiste iz lige NHL, Slovaki jih imajo sedem, …
Spremljali smo vse. Gledali smo tekme Kanade, Avstrije, Slovake, Francoze, … Videli, kako igrajo, kakšen je njihov sistem in principi igre, kako se gibajo, … Vsak v strokovnem štabu je imel naloge glede tega.
Ali verjamete, da bosta odločilni tekmi z Avstrijo in Francijo? Če da, s čim jih boste ukanili?
Ne moremo reči, da bosta odločilni, lahko pa bosta. Težko je napovedati karkoli, ker do zadnjega ne bomo vedeli, v kakšnih postavah bosta igrali in glede na posameznike se slog igre lahko precej spreminja. To sta šesta in sedma tekma na SP. Do takrat se lahko zgodi vse in še več. Teh tekem se bomo lotili, ko bo čas za to, in ko bomo vedeli, v kakšni situaciji bomo.
